Spoštovani.

Prilagamo Akt o postopku pomirjanja za študente Pravne fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: akt) s prilogo: Vzorec pobude za začetek postopka. Akt je pričel veljati in se uporabljati z dnem sprejema s strani dekana fakultete, tj. z dnem 8. 4. 2024. Študentski svet Pravne fakultete UM in Senat Pravne fakultete UM sta akt predhodno obravnavala in podala pozitivno mnenje k sprejemu akta.

Akt ureja postopek alternativnega reševanja sporov in pomirjanja med pedagoškim in nepedagoškim osebjem na eni strani ter študentkami in študenti na drugi strani, s ciljem varovanja dostojanstva šibkejše stranke, uresničevanja etičnega ravnanja in zagotavljanja objektivnih možnosti za učinkovito vodenje izobraževalnega procesa ter razreševanje sporov oziroma nesporazumov, do katerih lahko pride v okviru pedagoškega procesa, ki se izvaja v okviru Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Postopek pomirjanja, kot je določen v tem aktu, ni obvezen in z ničemer ne posega v postopke na Univerzi v Mariboru in pred pristojnimi javnimi oblastmi Republike Slovenije. Postopek v celoti temelji na prostovoljnosti odločitve za tovrstni način reševanja sporov ali nesporazumov.

Postopek pomirjanja po tem aktu se ne opravi za spore v zvezi z ocenjevanjem izpitov, kolokvijev in drugih oblik ocenjevanja in preverjanja znanja.

​​Objavili smo Razpis za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2024/25. Prvi prijavni rok se odpira 29. marca 2024.

V okviru razpisa za vpis lahko na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru izbere tri podiplomske študijske programe in sicer Magistrski študijski program 2. stopnje PravoinMagistrski študijski program 2. stopnje Evropske pravne študijeterDoktorski študijski program 3. stopnje Pravo.

VPISNA MESTA

Magistrski študijski program 2. stopnje Pravo

Magistrski študijski program 2. stopnje Evropske pravne študije

Doktorski študijski program 3. stopnje Pravo

Besedilo razpisa, tabele z vpisnimi mesti in razpisna besedila fakultet Univerze v Mariboru najdete na spletni strani moja.um.si > Vpis na UM > Vpis na podiplomski študij.

Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik magistrskega študija bo ostal odprt:

• za državljane_ke RS in državljane_ke držav članic EU ter za Slovence_ke brez slovenskega državljanstva do 6. septembra 2024;
• za državljane_ke držav nečlanic EU do 31. maja 2024.

Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik doktorskega študija bo ostal odprt:

• za državljane_ke RS in državljane_ke držav članic EU do 6. septembra 2024;
• za Slovence_ke brez slovenskega državljanstva in državljane_ke držav nečlanic EU do 31. maja 2024.

>>> Spremljajte prijavne roke in se pravočasno prijavite za vpis na študij v prihodnjem študijskem letu.

V skladu s 17. točko drugega odstavka 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM; Uradni list RS, št. 41/2021 – uradno prečiščeno besedilo - UPB 13, s spremembami in dopolnitvami objavljenimi v Uradnem listu, št. 20/2023)  in 2. ter 6. členom Pravilnika o postopku za oblikovanje in delovanje Akademskih zborov članic Univerze v Mariboru (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 2) izdaja dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru naslednji:

S K L E P

o razpisu volitev za nadomestne člane študente v Akademski zbor Pravne fakultete Univerze v Mariboru

Vse podrobnosti v priloženem sklepu.

Organizacijski odbor pod mentorstvom prof. dr. Vasilke Sancin organizira že 12. izvedbo konference MUNLawS Model United Nations Conference, ki bo potekala med 29. novembrom in 1. decembrom 2024 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Udeleženci se bodo pomeriti v simulacijah enajstih odborov (OZN, NATO, EU), zanje pa iščemo predsedujoče (committee chairperson).

Več informacij sledi v priponki, ob tem pa vas vljudno vabimo, da oddate vašo prijavo za mesto predsedujočega v enem izmed odborov preko https://www.munlaws.com/chair-application do 15. aprila 2024.

Organizatorji smo za vsa vaša vprašanja na voljo na elektronskem naslovu info@munlaws.com.

Vabljeni k prijavi.

Posredujemo informacijo o možnosti opravljanja Erasmus+ prakse na Stalnem predstavništvu pri mednarodnih organizacijah na Dunaju.

Te zanima? Več informacij najdeš v prilogi. Svojo prijavo, ki naj vsebuje življenjepis in motivacijsko pismo, pošlji na naslov slomission.vienna@gov.si. Prijave zbiramo skozi celo leto. Več o Stalnem predstavništvu najdeš na: http://dunaj.predstavnistvo.si/.

​​Objavljen je Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2024/25. Na spletni strani moja.UM > Vpis na dodiplomski študij lahko kandidatke in kandidati najdete informacije o postopku prijave in vpisa, prijavnih rokih, načinu prijave ter o razpisanih študijskih programih in vpisnih pogojih. 

Vabljeni, da se seznanite z brezplačnimi aktivnostmi Kariernega centra Univerze v Mariboru!

Prav(n)a rešitev je tekmovanje, v katerem ekipe rešujejo primere s področja civilnega in gospodarskega prava, pripravljene s strani priznanih odvetniških pisarn. Na tekmovanje se lahko prijavijo ekipe, sestavljene iz treh članov. Ekipe bodo v predtekmovanju prek elektronske pošte prejele primer, ki ga bodo morale rešiti in oddati prek elektronske pošte v določenem časovnem okviru. Zmagovalne ekipe si bodo priborile nastop v finalnem delu tekmovanja. V finalu bodo ekipe ravno tako v reševanje prejele primer, ki ga bodo v petek reševale, v soboto, pa rešitve oddale v obliki memoranduma in jih ustno zagovarjale pred predstavniki odvetniške pisarne, ki je primer sestavila, v prostorih odvetniških pisarn. Zmagovalna ekipa iz vsakega pisarne, bo prejela plačano enomesečno prakso v tej pisarni.

Povezava do prijavnice.

Vabljeni k prijavi.

Pri založbi ZRC SAZU je izšla knjiga Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, v kateri je poglavje o prof. dr. Vaneku Šiftarju zapisala tudi prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prof. dr. Vanek Šiftar je bil v letih 1970-1974 direktor takratne Višje pravne šole v Mariboru.

Iz povzetka:
Ivan Vanek Šiftar je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji. Že v dijaških časih je bil vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Pred drugo svetovno vojno je bil urednik Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju je vpisal študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1953. Še pred diplomo je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča političnemu vmešavanju v delo pravosodja. Leta 1965 je doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani na temo samoupravljanja. Kot direktor Višje pravne šole v Mariboru si je v prvi polovici sedemdesetih let 20. stoletja prizadeval za njen razvoj v fakulteto. Čeprav je bil član Zveze komunistov, si je prizadeval za prevlado strokovnosti na univerzi, študente je spodbujal k samostojnemu mišljenju. V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je predaval politično ureditev na mariborskem oddelku Teološke fakultete. Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava na Univerzi v Mariboru.

Študenti PF UM so na finalni tekmi v nogometu Univerzitetne športne lige premagli ekipo FERI in sicer z rezultatom 8:4.

Ekipo PF UM so zastopali Matej Veličkovski, Gašper Rakun, Izidor Jelenc, Lan Šket, Matija Bojnec, Rok Hrustel, Timotej Frank, Vito Draganić, Žan Vidovič in Dominik Ornik. Študent Gašper Rakun je bil izbran tudi za najkoristnejšega igralca lige.

Izr. prof. Aleš Ferčič, prodekan za kakovost, kadre in razvoj je za ekipo PF UM navijal s tribun, za kar se mu tekmovalci iskreno zahvaljujejo.

Iskrene čestitke za osvojeno 1. mesto Univerzitetne športne luke za prvaka UM v nogometu.

Študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru so se pod mentorstvom asistenta Aljoše Polajžarja med 5. in 7. aprilom 2024 udeležili Mediterranean Model United Nations (MEDMUN), ki je potekalo na kampusu Univerze Sciences Po v Mentonu.

Tekmovalci Blaž Bukovec (Special Political and Decolonization Committee), Matej Makoter Rožmarin (English Crisis: The Great Discovery - The Americas), Jakob Hauptman (Ad Hoc), Ana Brumec (United Nations Security Council), Asja Lešnik (United Nations High Commissioner for Refugees) in Nuša Grzina (United Nations High Commissioner for Refugees) so se na tekmovanju odlično odrezali.

Tekmovalca Matej Makoter Rožmarin in Jakob Hauptman sta si kljub neizprosni konkurenci prislužila nagrado Honourable mention. 

Mediterranean Model United Nations (MEDMUN) je tekmovanje v okviru Model United Nations (MUN) konferenc. Na teh se po pravilih postopka, ki veljajo za posamezen odbor mednarodne organizacije, obravnavajo pereče teme, ki pestijo mednarodno skupnost. Vsak delegat predstavlja po eno državo članico posameznega odbora (na primer Odbora ZN za človekove pravice), debata pa v celoti poteka v angleškem jeziku, kar pripomore ne le h krepitvi retoričnih in pogajalskih sposobnosti, ampak tudi bogatenju besedišča. Tekmovanja MEDMUN se je udeležilo več kot 500 tekmovalcev iz različnih držav. Več o tekmovanju: https://www.medmun.org/

Našim izvrstnim študentom iskreno čestitamo!

Mednarodni konzorcij raziskovalcev, med katerimi sta tudi prof. dr. Miha Šepec in asist. Jan Stajnko, je z izvedbo konference v Bruslju uspešno zaključil projekt FORCE. Ta je obravnaval čezmejno začasno zavarovanje in o odvzem premoženja v kazenskih zadevah.

Dostop do projektnih poročil in učnega materiala je na voljo na naslednji povezavi.

V prostorih Univerze v Mariboru je v četrtek, 21. marca in petek, 22. marca 2024 potekalo že 33. posvetovanje Medicina, pravo in družba, ki ga s skupnimi močmi pod okriljem Univerze v Mariboru organizirajo Medicinska fakulteta in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Zdravniško društvo in Pravniško društvo v Mariboru. Vsako leto s predstavitvijo najbolj aktualnih problemov, ki zadevajo medicinsko in pravno stroko in odzivom družbe na te probleme, na tem posvetovanju iščemo nanje najboljše odgovore. Letošnji posvet je bil namenjen zdravstvu, trenutno najbolj perečem problemu naše družbe in prav tako zelo aktualni razpravi o reproduktivnih pravicah in pravici do življenja. Svoje prispevke so predstavili številni domači in tuji strokovnjaki s področja medicine, prava in drugih strok v povezavi z obravnavano temo. Znova se je interdisciplinarni pristop k obravnavi aktualnih tem pokazal za izredno učinkovitega, kar nam omogoča uskladitev različnih strokovnih pogledov, izoblikovanje rešitev za odprta vprašanja ter povezovanje teorije in prakse. Tradicionalni mednarodni posvet v Mariboru je letos potekal že 33. leto v prostorih Univerze v Mariboru, na kar smo izredno ponosni. S tem ko povabimo številne domače in tuje strokovnjake, širimo vest o dobrih navezah povsod po svetu in pokažemo pot izredni pomembnosti prepletanja disciplin, sploh v času, v katerem živimo. Velikokrat  pravnike prehiti medicina, saj ta zmore več kot sme, zato ji mora stati ob strani pravo, tudi družbeni odnosi gredo bliskovito naprej, zato je zelo pomembno zavedanje, da le s skupnimi močmi in prepletanjem znanstvenih področij lahko rešimo in pomagamo reševati probleme.

Na tokratnem posvetu je udeležence že tradicionalno nagovoril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, svoje poglede na problematiko Zdravstva med javnim in zasebnim so predstavili: Ministrica za zdravje prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, prof. dr. Rajko Pirnat, s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, prim. izr. prof. dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, zdravnica družinske medicine Vesna Pekarović Džakulin, mag. Marko Bitenc, direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje, ki je predstavil podjetniški način izvajanja javne zdravstvene službe, doc. dr. Mojca Tancer Verboten, glavni tajnik UM, ki je predstavila položaj zdravnikov v javnem sektorju (konkurenčna prepoved v zdravstvu), prof. dr. Karl Stöger s Pravne fakultete Univerze na Dunaju je predstavil avstrijsko izkušnjo, dr. Ana Kerševan, pogled generalne državne odvetnice na premoženjskopravne zahtevke iz naslova zdravstva, poglede na obravnavano tematiko in financiranje javnega in zasebnega zdravstva je predstavila doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, dr. Alenka Kolar, generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo zdravstva, je povedala več o stanju digitalizacije v zdravstvu, slednje je podpredsednik odbora za umetno inteligenco (CAI) pri Svetu Evrope Gregor Strojin spregovoril o uporabi umetne inteligence v zdravstvu.

Pravno fakulteto UM je obiskala izr. prof. dr. Andjelija TASIĆ iz Univerze v Nišu (Srbija). Svoj obisk v Erasmus+ programu je namenila poglobitvi medsebojnega sodelovanja med pravnimi fakultetama, ki ju veže že večletno uspešno sodelovanje. Pri predmetu Medicinsko pravo, nosilke prof. dr. Kraljić, je izvedla predavanje na temo »Involuntary Hospitalisation of Children«. Vključila se je tudi v študentsko delavnico in mednaodno online sekcijo posveta Medicina, pravo in družba.

Radijska delavnica znancev z dne 15. 4. 2024 ima delovni naslov PRAVO ZA VSAKDANJO RABO v njej pa govorimo tudi o pomenu in vlogi notariata kot načinu urejanja nekih temeljnih lastninskih razmerij v družbi. Sodelujejo: zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Šime Ivanjko, dr. Borut Holcman – profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti v Mariboru, tudi nekdanji katoliški duhovnik ter notar in pesnik, Mariborčan, Gorazd Šifrer.

Vabljeni k poslušanju PRAVO - Z OBČUTKOM ZA ČLOVEKA...

Avtor oddaje Tone Petelinšek.
Tehnična realizacija Jure Demšar.

Prof. dr. Janja Hojnik, prodekanica za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, v Odmevih na RTV Slovenija dne 9. 4. 2024 komentirala Pakt o migracijah.

Vabljeni k ogledu prispevka na povezavi: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175036665?s=mmc&t=0

Po 14-dnevnem sodniškem opozorilnem protestu: "Nič se ne zgodi. Obravnavajo nas kot nebodigatreba"

Dva ustavna pravnika, dr. Igorja Kaučiča in nekdanjega premierja dr. Mira Cerarja, novo podpredsednico vrhovnega sodišča vrhovno sodnico Marjeto Švab Širok in podpredsednika Slovenskega sodniškega društva višjega sodnika dr. Andreja Ekarta je moderatorka dr. Petra Weingerl gostila danes na okrogli mizi o sodstvu na Pravni fakulteti v Mariboru - prvi dan, ko so slovenski sodniki in sodnice spet delali ustaljeno, po 14-dnevnem opozorilnem protestu, ker zakonodajna in izvršilna oblast nista v roku udejanjili lanske odločbe ustavnega sodišča, da so sodniške plače prenizke, s tem pa so porušena razmerja med vejami oblasti. 

Vabljeni k prebiranju celotne vsebine prispevka na spletni strani Večer.com.