Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom na RTV Slovenija o predsedovanju Svetu Evropske unije - izzivi in zaveza.

Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.

Vabljeni k ogledu oddaje >> TUKAJ <<.

Red. prof. dr. Janja Hojnik v Sobotni prilogi Večera v rubriki Branje "Z vladavino prava za mir v Evropi."

"Kljub vsem konfliktom, ki spremljajo celotno zgodovino EU, je gotovo, da doseg miru preko tesnega sodelovanja držav članic ni bil utopija. Vidimo lahko tričetrtstoletno obdobje miru, solidarnost in enega najuspešnejših gospodarstev na svetu."

Celotna vsebina dostopna >> TUKAJ <<.

Mariborskemu aktivistu Sanjinu Jašarju ne bo treba v zapor. Potem ko so višji sodniki oprostilno sodbo zanj in Tomaža Zagoršaka spremenili v obsodilno, je odvetnik slednjega o ponovni oprostitvi prepričal vrhovne sodnike.

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je 17.11.2020 poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. V Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.

Celotni vsebini lahko prisluhnete >>tukaj<<.

Končano je že 20. vsakoletno izbiranje najvplivnejših slovenskih pravnikov po mnenju strokovne in splošne javnosti, akcija vodilnega pravnega portala Ius-Info. Najprej so zbrali 130 predlogov, nato pa v glasovanje ponudili top dvajseterico. Po oddanih več kot 5400 glasovih v online glasovanju (vsak glasovalec je lahko oddal izključno en glas) je deseterica naj pravnikov (po abecednem redu) za leto 2020 takšna: odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak, profesorja dr. Matej Avbelj, dr. Janja Hojnik, ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, sodnik mag. Martin Jančar, profesor dr. Marko Pavliha, sodnik Zvjezdan Radonjić pa še trije profesorji prava, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. Trije od desetih so z mariborske Pravne fakultete, eden je z zasebne Nove univerze.

Doc. dr. Petra Weingerl je v Odmevih komentirala politični postopek glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava in kaj veto Madžarske in Poljske pomeni za njuno članstvo v EU.

Slovenija je z dvema postopkoma, ki zoper njo tečeta pred mednarodnimi organi, na očeh mednarodne pravne stroke. Postopka je profesor Jurij Toplak v četrtek predstavil na okrogli mizi pravne fakultete univerze Harvard.

Za ogled prispevka kliknite tukaj: Harvard Law School Project on Disability: Jurij Toplak, Disability Voting Law in Europe

Pri volitvah Evropskega parlamenta maja 2019 Slovenija v volilne imenike ni vpisala 2035 polnoletnih državljanov z intelektualno invalidnostjo, čeprav se je z ratifikacijo Mednarodne konvencije o pravicah invalidov zavezala, da bo volilno pravico priznala vsakemu polnoletnemu državljanu ne glede na invalidnost. 

Ena izmed bistvenih nalog današnjih žvižgačev je »žvižganje« preko medijev, ki opravljajo nalogo t. i. psov čuvajev. Žvižgači namreč opozarjajo na pomanjkljivosti v organizacijah in s tem usmerjajo k ustreznemu delovanju.

V projektu Whistle: Zaščita žvižgačev – od pravne ureditve do novinarske prakse, v okviru programa Po kreativni poti do znanja, so študenti Pravne fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru pod mentorstvom Jana Stajnka, Matije Stepišnika, doc. dr. Mihe Šepca in izr. prof. dr. Suzane Žilič Fišer raziskovali, kakšno varstvo uživajo žvižgači v Sloveniji in Evropski uniji. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Celotni vsebini prisluhnite >> tukaj <<.

Študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru Živa Šuta, ki je sodelovala pri projektu, meni, da je za demokratično družbo bistvenega pomena, da se žvižgače zaščiti. Povedala nam je, da je pomen varstva žvižgačev prepoznala tudi Evropska unija in da je Evropska komisija leta 2018 začela pripravljati Predlog direktive o zaščiti žvižgačev.

Doc. dr. Petra Weingerl o vsebini poročila o vladavini prava v EU in pomenu poročila za Slovenijo.

»Najresnejši pomisleki, ki so izpostavljeni tudi v skupnem sporočilu, se nanašajo na medije. Glede pravosodja pa poročilo ni alarmantno. Pri nas se včasih napačno reče, da bomo imeli težave zaradi napak v pravosodju, če bo mehanizem pravne države povezan z izplačevanjem evropskih sredstev. To ne drži. Za kaj takega bi morali imeti resne sistemske kršitve in ne zgolj pomanjkljivosti v posameznih primerih. Resnih sistemskih kršitev po poročilu sodeč pa v Sloveniji ni,« pravi Weingerlova.

Celotno vsebino si lahko preberete >> tukaj <<.

Slovenski kupci še vedno brez odškodnin, država ni ukrepala.

Pet let po eni največjih afer v zgodovini avtomobilske industrije so slovenski kupci še vedno brez odškodnin, ki jih zahtevajo zaradi vgrajevanja goljufive programske opreme v Volkswagnove avtomobile. Nekateri opozarjajo, da je slovensko sodišče za kupce postavilo previsok dokazni standard, država pa zoper proizvajalca sploh ni ukrepala.

Dr. Petra Weingerl opozarja tudi, da v Sloveniji, kljub temu da gre za javni interes, zoper Volkswagen ni ukrepal noben državni organ. Niti tržni inšpektorat, ki je pristojen za sankcioniranje nepoštenih poslovnih praks.

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

Slovesnost ob 45. Dnevu univerze, s katerim se Univerza v Mariboru (UM) spomni svojih korenin in se pokloni izstopajočim posameznikom iz svoje sredine, je tokrat potekala v ožjem krogu nagrajencev in sodelavcev univerze, ki je letos ni zaznamoval le koronavirus, pač pa tudi izstrelitev njenega satelita v vesolje.

Častni doktor pa je na predlog Pravne fakultete šel v roke Avstrijca Wolfganga Jelineka; priznanje tudi slovenski alpski smučarki.

Seznam z imeni zaslužnih profesorjev se je letos podaljšal za dva imena. Na predlog Fakultete za zdravstvene vede je zaslužna profesorica poslej tudi Jana Goriup, na predlog Pravne fakultete pa je naziv pridobil tudi Ludvik Toplak, sicer nekdanji mariborski rektor, ki se je tudi zahvalil v imenu vseh prejemnikov nagrad. "Že 45 let univerza izpolnjuje svojo lokalno, nacionalno in mednarodno poslanstvo. To potrjujejo uspešni diplomanti v praksi, bibliografija in mednarodne lestvice univerz," je dejal in spomnil, da je UM nastala in rasla iz potreb gospodarstva.

Red. prof. dr. Janja Hojnik v Studio City na RTV SLO o tem, zakaj in katere tožbe pred Evropskim sodiščem je Slovenija že izgubila.

Celotno vsebino (od 3 minute naprej) si lahko pogledate >> tukaj <<.

O zavrnjeni tožbi Slovenije glede terana v Odmevih na RTV Slovenija komentira prof. dr. Janja Hojnik. Hrvaški vinarji lahko uporabljajo ime hrvaški teran.

Prof. dr. Janja Hojnik: "Zaščite porekla niso absolutne, izjeme so mogoče in Evrospka komisija je imela diskrecijo postaviti takšno izjemo kot jo je postavila!"

Celotno vsebino si lahko pogledate >> tukaj <<.