Med 30. 3. in 6. 4. 2024 je v Washingtonu, D.C. potekalo tekmovanje Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition iz znanja mednarodnega javnega prava. To leto je na tekmovanju sodelovalo okrog 650 ekip iz celega sveta, od katerih se jih je na glavni del tekmovanja v Washingtonu, D.C. uvrstilo 143. Ekipo PF MB so sestavljali tekmovalci Kristina Lahovnik, Hana Jeram, Zala Heric in Marko Čeh pod mentorstvom Leona Brulca, Patricije Glavica, asist. Žive Šuta, izr. prof. Petre Weingerl in red. prof. Matjaža Tratnika.

Primer za letošnje tekmovanje z naslovom The case concerning the Sterren Forty je zajemal vprašanja dopustnosti vložitve tožbe in s tem povezanimi obligacijami erga omnes (partes), pravice do državljanstva in pogojev za izgubo le-tega, pravice do konzularne zaščite dvojnih državljanov in problematiko t. i. golden passports ter vlogo Varnostnega sveta ZN pri mirnem reševanju mednarodnih sporov. Primer je izšel 15. septembra 2023 in od takrat so ekipe širom sveta intenzivno pripravljale tožbo (memorial za Applicant-a) in odgovor na tožbo (memorial za Respondent-a), ki ju je oba bilo potrebno oddati 12. januarja 2024. Po oddaji pisnih izdelkov pa so se ekipe pričele uriti za ustni del tekmovanja, ki poteka v obliki simulacije postopka pred Meddržavnim sodiščem.

Pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru je pod uredništvom doc. dr. Cocoa Mariusa Mensaha izšla elektronska in tiskana publikacija z naslovom Protecting Children's Rights in Civil, Criminal and International Law – Under a Touch of Digitalization.

Zaščita otrokovih pravic v civilnem, kazenskem in mednarodnem pravu – pridih digitalizacije. Publikacija se osredotoča na ključne teme zaščite otrokovih pravic v civilnem, kazenskem in mednarodnem pravu. V današnjem hitro razvijajočem se digitalnem okolju je zagotavljanje blaginje in pravic otrok postalo kompleksnejše, a hkrati nadvse pomembno. Ta celovit pregled se poglobi v večplastne pravne okvire in izzive, povezane z otrokovimi pravicami v različnih pravnih področjih. Od vprašanj varstva in vzgoje ter izobraževanja do kazenskega prava mladoletnikov in mednarodnih pogodb. Pričujoča publikacija ponuja vpoglede v razvijajoči se okvir zakonodaje o zaščiti otrok. Z osredotočenostjo na navigiranje vpliva digitalne dobe na otrokove pravice ta publikacija služi kot dragocen vir za pravne strokovnjake, oblikovalce politik, učitelje in zagovornike, ki so posvečeni varovanju pravic in blaginje otrok. 

Publikacija je dostopna na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/872.

Pri založbi ZRC SAZU je izšla knjiga Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, v kateri je poglavje o prof. dr. Vaneku Šiftarju zapisala tudi prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prof. dr. Vanek Šiftar je bil v letih 1970-1974 direktor takratne Višje pravne šole v Mariboru.

Iz povzetka:
Ivan Vanek Šiftar je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji. Že v dijaških časih je bil vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Pred drugo svetovno vojno je bil urednik Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju je vpisal študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1953. Še pred diplomo je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča političnemu vmešavanju v delo pravosodja. Leta 1965 je doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani na temo samoupravljanja. Kot direktor Višje pravne šole v Mariboru si je v prvi polovici sedemdesetih let 20. stoletja prizadeval za njen razvoj v fakulteto. Čeprav je bil član Zveze komunistov, si je prizadeval za prevlado strokovnosti na univerzi, študente je spodbujal k samostojnemu mišljenju. V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je predaval politično ureditev na mariborskem oddelku Teološke fakultete. Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava na Univerzi v Mariboru.

Študenti PF UM so na finalni tekmi v nogometu Univerzitetne športne lige premagli ekipo FERI in sicer z rezultatom 8:4.

Ekipo PF UM so zastopali Matej Veličkovski, Gašper Rakun, Izidor Jelenc, Lan Šket, Matija Bojnec, Rok Hrustel, Timotej Frank, Vito Draganić, Žan Vidovič in Dominik Ornik. Študent Gašper Rakun je bil izbran tudi za najkoristnejšega igralca lige.

Izr. prof. Aleš Ferčič, prodekan za kakovost, kadre in razvoj je za ekipo PF UM navijal s tribun, za kar se mu tekmovalci iskreno zahvaljujejo.

Iskrene čestitke za osvojeno 1. mesto Univerzitetne športne luke za prvaka UM v nogometu.

Študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru so se pod mentorstvom asistenta Aljoše Polajžarja med 5. in 7. aprilom 2024 udeležili Mediterranean Model United Nations (MEDMUN), ki je potekalo na kampusu Univerze Sciences Po v Mentonu.

Tekmovalci Blaž Bukovec (Special Political and Decolonization Committee), Matej Makoter Rožmarin (English Crisis: The Great Discovery - The Americas), Jakob Hauptman (Ad Hoc), Ana Brumec (United Nations Security Council), Asja Lešnik (United Nations High Commissioner for Refugees) in Nuša Grzina (United Nations High Commissioner for Refugees) so se na tekmovanju odlično odrezali.

Tekmovalca Matej Makoter Rožmarin in Jakob Hauptman sta si kljub neizprosni konkurenci prislužila nagrado Honourable mention. 

Mediterranean Model United Nations (MEDMUN) je tekmovanje v okviru Model United Nations (MUN) konferenc. Na teh se po pravilih postopka, ki veljajo za posamezen odbor mednarodne organizacije, obravnavajo pereče teme, ki pestijo mednarodno skupnost. Vsak delegat predstavlja po eno državo članico posameznega odbora (na primer Odbora ZN za človekove pravice), debata pa v celoti poteka v angleškem jeziku, kar pripomore ne le h krepitvi retoričnih in pogajalskih sposobnosti, ampak tudi bogatenju besedišča. Tekmovanja MEDMUN se je udeležilo več kot 500 tekmovalcev iz različnih držav. Več o tekmovanju: https://www.medmun.org/

Našim izvrstnim študentom iskreno čestitamo!

Mednarodni konzorcij raziskovalcev, med katerimi sta tudi prof. dr. Miha Šepec in asist. Jan Stajnko, je z izvedbo konference v Bruslju uspešno zaključil projekt FORCE. Ta je obravnaval čezmejno začasno zavarovanje in o odvzem premoženja v kazenskih zadevah.

Dostop do projektnih poročil in učnega materiala je na voljo na naslednji povezavi.

V prostorih Univerze v Mariboru je v četrtek, 21. marca in petek, 22. marca 2024 potekalo že 33. posvetovanje Medicina, pravo in družba, ki ga s skupnimi močmi pod okriljem Univerze v Mariboru organizirajo Medicinska fakulteta in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Zdravniško društvo in Pravniško društvo v Mariboru. Vsako leto s predstavitvijo najbolj aktualnih problemov, ki zadevajo medicinsko in pravno stroko in odzivom družbe na te probleme, na tem posvetovanju iščemo nanje najboljše odgovore. Letošnji posvet je bil namenjen zdravstvu, trenutno najbolj perečem problemu naše družbe in prav tako zelo aktualni razpravi o reproduktivnih pravicah in pravici do življenja. Svoje prispevke so predstavili številni domači in tuji strokovnjaki s področja medicine, prava in drugih strok v povezavi z obravnavano temo. Znova se je interdisciplinarni pristop k obravnavi aktualnih tem pokazal za izredno učinkovitega, kar nam omogoča uskladitev različnih strokovnih pogledov, izoblikovanje rešitev za odprta vprašanja ter povezovanje teorije in prakse. Tradicionalni mednarodni posvet v Mariboru je letos potekal že 33. leto v prostorih Univerze v Mariboru, na kar smo izredno ponosni. S tem ko povabimo številne domače in tuje strokovnjake, širimo vest o dobrih navezah povsod po svetu in pokažemo pot izredni pomembnosti prepletanja disciplin, sploh v času, v katerem živimo. Velikokrat  pravnike prehiti medicina, saj ta zmore več kot sme, zato ji mora stati ob strani pravo, tudi družbeni odnosi gredo bliskovito naprej, zato je zelo pomembno zavedanje, da le s skupnimi močmi in prepletanjem znanstvenih področij lahko rešimo in pomagamo reševati probleme.

Na tokratnem posvetu je udeležence že tradicionalno nagovoril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, svoje poglede na problematiko Zdravstva med javnim in zasebnim so predstavili: Ministrica za zdravje prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, prof. dr. Rajko Pirnat, s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, prim. izr. prof. dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, zdravnica družinske medicine Vesna Pekarović Džakulin, mag. Marko Bitenc, direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje, ki je predstavil podjetniški način izvajanja javne zdravstvene službe, doc. dr. Mojca Tancer Verboten, glavni tajnik UM, ki je predstavila položaj zdravnikov v javnem sektorju (konkurenčna prepoved v zdravstvu), prof. dr. Karl Stöger s Pravne fakultete Univerze na Dunaju je predstavil avstrijsko izkušnjo, dr. Ana Kerševan, pogled generalne državne odvetnice na premoženjskopravne zahtevke iz naslova zdravstva, poglede na obravnavano tematiko in financiranje javnega in zasebnega zdravstva je predstavila doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, dr. Alenka Kolar, generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo zdravstva, je povedala več o stanju digitalizacije v zdravstvu, slednje je podpredsednik odbora za umetno inteligenco (CAI) pri Svetu Evrope Gregor Strojin spregovoril o uporabi umetne inteligence v zdravstvu.

Pravno fakulteto UM je obiskala izr. prof. dr. Andjelija TASIĆ iz Univerze v Nišu (Srbija). Svoj obisk v Erasmus+ programu je namenila poglobitvi medsebojnega sodelovanja med pravnimi fakultetama, ki ju veže že večletno uspešno sodelovanje. Pri predmetu Medicinsko pravo, nosilke prof. dr. Kraljić, je izvedla predavanje na temo »Involuntary Hospitalisation of Children«. Vključila se je tudi v študentsko delavnico in mednaodno online sekcijo posveta Medicina, pravo in družba.

Na slavnostni promociji doktorjev, ki je potekala v četrtek, 14. marca 2024 je rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič promoviral nove doktorice in doktorje znanosti.

V okviru Centra za medicinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pilotskega projekta je 6. marca 2024 potekal posvet Etične in pravne dileme sodobne urgentne medicine v luči vzpostavljanja trajnostne družbe.

V sredo 6. marca 2024 je na PF potekala predstavitev Erasmus + programa. Namen predstavitve je bil seznanitev študentov o samem programu in njegovih ključnih informacijah, ki bi študente spodbudile oziroma olajšale odločitev in postopek prijave za izbrano Erasmus+ študentsko mobilnost. Predstavljene so bile študijske mobilnosti, mobilnosti za opravljanje pripravništva ali prakse ter kratki intenzivni programi (KIP). Osnovne informacije o mobilnosti (npr. potek postopka prijave, partnerske institucije, finančne informacije,…) podale študentom Urša Segala iz mednarodne pisarne UM in prof. dr. Suzana Kraljić, Erasmus koordinatorica na PF UM, ter Rebeka Livić, strokovna delavka na področju Erasmus+ na PF UM. Študente je nagovoril tudi Matej Makoter Rožmarin, Erasmus+ ambasador PF UM, ki je predstavil tudi svoje vtise glede svoje študijske izmenjave na PF Cardinal Stefan Wyszynski University v Varšavi (Poljska). Svoje izkušnje sta s študenti delila tudi mlada raziskovalka Živa Šuta, ki je predstavila svoje izkušnje v okviru študentske mobilnosti na PF University of Ghent (Belgija) kakor tudi v programu KIP (University of Copenhagen, Danska). Spodbudne besede glede Erasmus+ mobilnosti je študentom posredovala tudi mladi raziskovalec Aljoša Polajžar, ki si je svoje mednarodne izkušnje in nova znanja pridobival na PF University of Maastricht (Nizozemska).

Vsi udeleženci promocijske dejavnosti so na koncu na študente naslovili spodbudne besede in priporočila glede vključitve v eno izmed možnih Erasmus+ mobilnosti.

Spoštovane sodelavke in sodelavci, študentke in študenti Univerze v Mariboru!

Mednarodni dan žena (8. marec) praznujejo v številnih državah po svetu. To je dan priznanja ženskam za njihove dosežke ne glede na nacionalne, etnične, jezikovne, kulturne, ekonomske ali politične delitve. Je tudi osrednja točka v gibanju za pravice žensk, ki opozarja na vprašanja, kot so enakost spolov, reproduktivne pravice, nasilje in zloraba žensk.

Praznik izvira iz delavskih gibanj v Severni Ameriki in Evropi v začetku 20. stoletja. Najstarejša različica naj bi bila »dan žensk«, ki ga je organizirala Socialistična stranka Amerike v New Yorku 28. februarja 1909. To je leta 1910 navdihnilo nemške delegatke na mednarodni konferenci socialističnih žensk, ki so predlagale, da bi »poseben dan žena« organizirali vsako leto. Naslednje leto so bile po vsej Evropi prve demonstracije in obeležitve mednarodnega dneva žena. Mednarodni dan žena je postal tudi mehanizem za protest proti prvi svetovni vojni. Kot del mirovnega gibanja so ruske ženske zadnjo nedeljo v februarju (ki je po gregorijanskem koledarju padla na 8. marec) praznovale svoj prvi mednarodni dan žena. Nekaj dni kasneje, ko so ženske v takratni Sovjetski Rusiji pridobile volilno pravico, je mednarodni dan žena, 8. marec, postal državni praznik.

Združeni narodi (ZN) si od leta 1977, ko so uradno priznali 8. marec kot mednarodni dan žena, neutrudno prizadevajo zagotoviti enakost spolov po vsem svetu. Ob letošnjem praznovanju izpostavljajo, da je doseganje enakosti spolov pomembnejše kot kdaj koli prej in da je čas za spremembe zdaj. Države sveta pozivajo: »Vlagajte v ženske: pospešite napredek«, zavedajoč se, da je zagotavljanje pravic žensk in deklet v vseh vidikih življenja edini način, da zagotovimo uspešna in pravična gospodarstva ter zdrav planet za prihodnje generacije. Pri tem poudarjajo, da je vlaganje v ženske imperativ človekovih pravic in temelj za izgradnjo vključujočih družb. Napredek za ženske pa koristi vsem nam. Prav tako je treba takoj ukrepati za odpravo revščine, saj svetovna situacija grozi, da bo do leta 2030 več kot 342 milijonov žensk in deklet živelo pod pragom revščine.

Kot zgled prizadevanja za pravice in položaj žensk lahko izpostavimo ameriško delavsko in versko voditeljico Addie Wyatt, ki se je rodila prav na današnji dan pred 100 leti, dne 8. marca 1914. Ko jo je revija Time leta 1975 razglasila za eno izmed žensk leta, pri čemer so bile izpostavljene njene zasluge za pravice delavcev in manjšin oziroma "učinkovito nastopanje proti spolni in rasni diskriminaciji pri zaposlovanju, napredovanju in plačilu," je v enem od intervjujev med drugim rekla: »Človek mora imeti predanost, integriteto in sočutje do ljudi ter pripravljenost delati zanje, jim dajati in prejemati od njih. Ne daš vsega in vedno prejmeš več kot daš. Moje življenje je bilo izjemno blagoslovljeno zaradi tega, kar sem lahko dala«.

Na Univerzi v Mariboru si bomo še naprej vztrajno prizadevali za enakopravno vključevanje vseh, v vse pore dela in življenja naše akademske skupnosti. Zavedamo se, da je enakost spolov dosežena, ko imajo vsi enake pravice, odgovornosti in priložnosti na vseh družbenih področjih ter, ko so različni interesi, potrebe in prioritete enako cenjeni za vse.

Med 29. februarjem in 3. marcem 2024 je v Bratislavi potekalo evropsko predtekmovanje Philip C. Jessup Moot Court Competition. Udeleženih je bilo 15 ekip iz: Universität Wien, University of Cyprus, Charles University, Eötvös Loránd University, Law Society Ireland, University of Jordan, University of Prishtina, Université du Luxembourg, Facultas Iuridica Iustinianus Primus, Babes Bolyai University, University of Bucharest, Trnava University, University of Ljubljana, University of Maribor in Geneva Graduate Institute.

Pravno fakulteto UM so pod mentorstvom Leona Brulca, Patricije Glavica, asist. Žive Šuta, prof. dr. Petre Weingerl in prof. dr. Matjaža Tratnika zastopali štirje tekmovalci: Hana Jeram, Marko Čeh, Kristina Lahovnik in Zala Heric. Po uspešnih nastopih v štirih preliminarnih tekmah se je ekipa uvrstila v četrtfinale in nato še v polfinalemed najboljše štiri ekipe tekmovanja. V polfinalu se je pomerila z ekipo praške pravne fakultete in z izidom sodniškega glasovanja 2:1 izgubila. Tekmovanje European Jessup Friendly 2024 je bila odlična izkušnja za tekmovalce naše fakultete, ki se bodo v prihodnjem mesecu udeležili mednarodnega dela tekmovanja v Washington D.C.

V petek in soboto, 16. in 17. februarja 2024, so na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekali Informativni dnevi 2024. Dogodek smo prenašali tudi preko spleta, tako da so se nam lahko pridružili tudi tisti, ki se dogodka v živo na Mladinski 9 v Mariboru, niso mogli udeležiti.

Tudi letos nas je obiskalo veliko število dijakinj in dijakov ter njihovih staršev, ki so imeli priložnost prisluhniti pozdravnemu nagovoru dekana red. prof. dr. Tomaža Keresteša in nagovoru prodekanice za izobraževalno dejavnost prof. dr. Darje Senčur Peček. Urška Kukovec, pomočnica tajnika fakultete, ki je povezovala dogodek in je tudi sama diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter je danes tudi doktorska študentka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je napovedala naslednjo govornico red. prof. dr. Suzana Kraljić, ki je predstavila študij v tujini in status študenta s posebnimi potrebami oz. s posebnim statusom. Odvetnik doc. dr. Miha Šošić je bodočim brucem predstavil poklic odvetnika in delo docenta na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Letos se nam je prvič pridružila tudi gospa notarka Mojca Vertačnik, ki je predstavila poklic notarja.  "Predavanje na pokušino" je izvedel izr. prof. dr. Miha Šepec in bodočim študentom prava, s praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja, predstavil pravo.

Prodekanica študentka Asja Lešnik je s svojo ekipo študentov Študentskega sveta PF UM izvedla klepet "O faksu na kavi", odgovorili so na vsa vprašanja povezana s pravnim študijem ter predstavili predmetnik Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo.

Dijake in dijakinje smo seznanili s pomembni informaciji o študiju prava in jim omogočili, da so iz prve roke izvedeli kako poteka študij na naši fakulteti. Pri študiju na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, jim bodo poleg vrhunskih profesorjev, izjemnih pedagogov in mednarodno priznanih strokovnjakov pomagali tudi tutorji študenti, kajti vzpostavljeno imamo odlično tutorsko mrežo in gradimo na dobrih medčloveških odnosih.

Vsem dijakom in dijakinjam se zahvaljujemo za obisk ter jim želimo, da uspešno opravijo splošno maturo, ki je pogoj za vpis na našo fakulteto ter upamo, da se ponovno vidimo oktobra 2024 v predavalnicah Pravne fakultete Univerze v Mariboru na Mladinski 9 v Mariboru.

Vpišite se na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, saj se vaša pot do izjemnosti lahko začne z nami!

Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se v zbirki prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer poglavja sledijo teku akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe EU do zakonodajnih oz. nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranim vprašanjem prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.

Publikacija je dostopna na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/847.

Ekipa študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki jo sestavljajo Nino Dotto, Jakob Hauptman, Enej Milošević Tacer in Naja Škarja, se pod mentorstvom asist. dr. Denisa Baghrizabehija, asist. Line Burkelc Juras, Ize Beširevič, Stefana Danojevića in študentke Nastje Gorenc, že od septembra 2023 aktivno pripravlja na mednarodno pravniško tekmovanje Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.

Študenti so se 10. in 11. februarja 2024 udeležili predtekmovanja v Brnu (Češka), na katerem je sodelovalo enajst fakultet: Pravna fakulteta Univerze v Šleziji, Pravna fakulteta Univerze v Gradcu, Pravna fakulteta Univerze v Varšavi, Pravna fakulteta Univerze Masaryk Brno, Pravna fakulteta Ukrajinske katoliške Univerze, Pravna fakulteta Jagielonske Univerze v Krakovu, Pravna fakultete Univerze Palacky iz Olomuca, Pravna fakulteta Karlove Univerze v Pragi, Pravna fakulteta Univerze v Fribourgu in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

Prof. dr. dr. h. c. mult. Vesna Rijavec, prodekanica za mednarodno dejavnost in promocijo, je v petek, 26. januarja 2024 prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Pred slavnostno podelitvijo častnega doktorata je imela prof. dr. ddr. h. c. Vesna Rijavec v četrtek 25. januarja 2024 predavanje z naslovom:  Right to a Legal Remedy in the European Judicial Area.

Univerza v Uppsali spada med najstarejše univerze na svetu,  ustanovljena je bila leta 1477. Je prva univerza na Švedskem, ki visoko kotira tudi v EU in je po vseh lestvicah med 100 najboljšimi na svetu. Med številnimi slavnimi profesorji in častnimi doktorji je mogoče izpostaviti Carla Linneusa, Andersa Celsiusa in Alfreda Nobla.  Mnogi vidiki akademske kulture izvirajo iz Uppsale kot npr. delovanje študentov v bratovščinah, študentske bele kape in prapori. Njihovi doktorji in profesorji pa nosijo črne polcilindre z znakom univerze. Akademske svečanosti so vsem izjemnega pomena, saj se zavedajo, kako pomembno je sodelovanje in dobra komunikacija za napredek vsakega posebej in vseh skupaj. Pravna fakulteta v Mariboru sodeluje s Pravno fakulteto Univerze v Uppsali že mnogo let pri raziskovalnih projektih EU v programih za civilno pravosodje, ki jih koordinira PF UM. Prav tako so se vezi stkale tudi ob drugih mednarodnih srečanjih, zlasti na področju  civilnega procesnega in mednarodnega zasebnega prava.

Profesorici iskrene čestitke!

Univerzitetna založba Univerze v Mariboru je v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru v avtorstvu red. prof. dr. Janje Hojnik,  izdala študijsko gradivo, ki je bilo pripravljeno kot podpora za serijo predavanj v okviru programa Global Law, ki ga je organizirala Katoliška univerza Leuven (Belgija), Fakulteta za pravo in kriminologijo.

Predmet je obravnaval regulatorne izzive EU, ki izhajajo iz storitvizacije proizvodnje in s tem povezanih procesov trajnosti in digitalizacije v gospodarstvu EU. Storitvizacija je kompleksen interdisciplinarni koncept, ki v bistvu pomeni združevanje izdelkov in storitev. Storitvizacija kot ekonomski megatrend odraža k potrošnikom usmerjene poslovne modele, ki kupcem ne ponujajo le izdelkov, temveč rešitve za njihove težave. Ta ponudba rešitev je nadgrajena z digitalizacijo gospodarstva, ki omogoča lažje vzdrževanje odnosa med ponudniki izdelkov in storitev ter njihovimi kupci zaradi različnih mehanizmov oddaljenega komuniciranja in spremljanja. Poleg tega je storitvizacija v središču prizadevanj za vzpostavitev bolj trajnostnega krožnega gospodarstva. Dodajanje storitev izdelkom lahko podaljša čas njihove porabe, zmanjša količino potrebnih materialov za določen učinek in izboljša ravnanje z odpadki. Vse bolj pa je jasno, da storitvizacija ni povezana samo z okoljsko trajnostjo, ampak tudi s socialno. Te storitve pogosto zahtevajo, da jih izvajajo ljudje, digitalne aplikacije pa običajno zmanjšujejo njihove pravice delavcev v korist lastnikov teh aplikacij.

Publikacija je dostopna na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/846.

Vabljeni k branju.