Dogodki

ONLINE brezplačni tečaj slovenskega jezika za pravnike z dr. Natašo Hribar

Datum objave: 16.09.2020 | Datum poteka: 01.10.2020

Dogodek je potekel!

KDAJ: v ponedeljek, 28., in v sredo, 30. septembra 2020 s pričetkom ob 11. uri
KJE: preko orodja MS Teams

Prijavo opravite >> TUKAJ <<


Spoštovani študenti,

Univerzitetni učitelji že vrsto let opazujemo upadanje poznavanja slovničnih pravil pri pripravi študentskih pisnih del v slovenskem jeziku, bodisi izpitov, seminarskih ali diplomskih in magistrskih del. Mnogi študenti nam sami priznate, da niste prepričani, kje naj bi stale vejice, kaj je priredje, kaj podredje, kako je z rodilnikom, kako s sestavljenimi vezniki, kaj je pogovorni in kaj knjižni jezik itd. Ker je to znanje za bodoče pravnike izjemnega pomena za splošen vtis del, ki jih pripravljate pri svojem poklicu in ki so vročena bodisi strankam v postopku, bodisi javno objavljena (pogosto boste namreč delovali kot oblastni organi, ki izdajajo sodbe in odločbe v imenu Republike Slovenije), na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pripravljamo brezplačen šest urni tečaj slovenskega jezika za pravnike.

Tečaj bomo izvedli v ponedeljek, 28., in v sredo, 30. septembra 2020 s pričetkom ob 11. uri – vsak dan po tri šolske ure z vmesno pavzo.  Tečaj bo potekal v spletni obliki, preko orodja MS Teams,  na tečaj pa se prijavite >> TUKAJ <<. Prijava na tečaj je obvezna.

Tečaj bo izvedla priznana profesorica slovenskega jezika, dr. Nataša Hribarz Inštituta za slavistiko, Univerze Alpe-Adria v Celovcu, ki ima veliko izkušenj s pravnimi besedili in za revijo Pravna praksa že vrsto let pripravlja prispevke v jezikovnem kotičku. Profesorica vam bo nazorno prikazala najpogostejše napake ter pojasnila, kako jih odpraviti.

Upam, da boste študenti v tečaju, ki ga plača Pravna fakulteta UM in je za študente fakultete torej brezplačen, videli našo dobronamerno pomoč, da tako pri študentskih delih kot kasnejših pravnih besedilih pokažete ne le ustrezno raven poznavanja prava, ampak tudi ustrezno izražanje v slovenskem jeziku. Poplava nizke ravni slovenskega jezika, ki se je razširila s socialnih omrežij na druga področja družbenih aktivnosti, namreč ne sme prevladati tudi v tožbah, sodbah, predlogih zakonov in drugih dokumentih in dopisih, ki so rezultat pravniškega dela. Medtem ko je diplomsko nalogo kot enkratno delo v življenju mogoče dati lektorirati, to pri vsakodnevnem pravniškem delu ni več izvedljiva praksa, tako časovno kot finančno. Vaša dela ne morejo imeti ustrezne pravne avtoritete, če se v njih odražajo pomembne jezikovne pomanjkljivosti. Kot pravniki morate zato biti gotovi v svoje pisne veščine, saj ne morete računati na to, da bo administrativno osebje, ki vam bo pri delu morebiti pomagalo, to obvladalo bolje od vas, ki boste imeli diplomo ali magisterij.

Vljudno vabljeni k udeležbi!

S spoštovanjem,

Prof. dr. Janja Hojnik, organizatorica tečaja