Na pot, ki je pred slovenskimi občinami, ko pride do večje demokratičnosti vodenja in soupravljanja lokalnih skupnosti, opozori tudi Boštjan Brezovnik, profesor na mariborski pravni fakulteti. Dolgoletni raziskovalec lokalne samouprave je od letos član skupine neodvisnih strokovnjakov evropske listine lokalne samouprave pri Svetu Evrope, vodi pa tudi mariborski inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo.

Tudi Boštjan Brezovnik poudari, da so prav občine tiste, ki skrbijo za zagotavljanje številnih uslug, od neprofitnih občinskih stanovanj do vrtcev in šol, ki se dotikajo prav življenja mladih do 30. leta, ki pa jih je med volivci v zadnjem desetletju proporcionalno vse manj po celi Evropi. Strokovnjak za lokalno samoupravo vidi več razlogov: ljudje na lokalni ravni srečujejo tako državne organe, denimo upravne enote, kot tudi občinske službe, zaradi česar pride pogostokrat do zamenjave pri razumevanju pristojnosti – in nato do razočaranja. Hkrati vidi, da je "lačnost ljudi po demokraciji" že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je raven življenjskega standarda in socialne kakovosti za mnoge začela zmanjševati, upadla. "Ljudje so videli, da se nič ne spremeni, če sodelujejo na volitvah ali ne," pojasni.