Evropska komisija proti Hrvaški ali Slovenija proti Hrvaški. To sta možni smeri v pravnem, sodnem sporu o slovensko-hrvaški meji, ker Hrvaška ne udejanja razsodbe haaškega arbitražnega sodišča.

Očitki od točke do točke natančno

Za zdaj najavljeno slovensko pismo Evropski komisiji v Bruselj je formalni začetek postopka. Evropska komisija ima diskrecijsko pravico, da toži Hrvaško, slej ko prej z argumentom, da ena od članic Evropske unije, ker ne spoštuje arbitražne razsodbe, briskira pravno državo. Če bi se Evropska komisija postavila na to stališče in prevzela tožbo, tega ne bi storila prvič, za Večer pripoveduje pravnica dr. Verica Trstenjak, strokovnjakinja za pravo EU. V zadnjem času je EK pod nalepko obrambe pravne države šla v postopke na primer proti dvema članicama Evropske unije, Madžarski in Poljski.

Da Hrvaško toži Evropska komisija, se zdi Trstenjakovi logično tudi zato, ker je EK v arbitraži o meji sodelovala, arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan pod pokroviteljstvom Evropske komisije. Druga možnost, če Evropska komisija na osnovi lizbonske pogodbe oznani, da ne bo tožila, je tožba države proti državi. A si Slovenija, ko se bo vedelo, kaj kani (ne) narediti bruseljska komisija, še lahko premisli in Hrvaške ne toži. Če pa bo Hrvaško nazadnje pred Sodiščem EU v Luksemburgu v resnici tožila, je zelo pomembno, da tožbo precizno argumentira. Od točke do točke natančno, kaj očita Hrvaški. To pomeni torej vsaj nespoštovanje arbitražne odločitve okrog ribištva, pravic (slovenskih) ribičev, ki jim hrvaška stran izstavlja kazni, češ da lovijo, kjer po stališču Hrvaške ne bi smeli. 

Avstrija rada toži

Da ena država članica Evropske unije toži drugo, je popolnoma normalna pravna pot v današnji ureditvi sveta, pripoveduje dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravnih fakultetah na Dunaju in v Mariboru. Kot nekdanja generalna pravobranilka Sodišča Evropske unije pa opozori tudi, da je bilo sporov država vs. država pred luksemburškim sodiščem do zdaj malo, pod deset, uspešen pa zgolj eden.

Zelo rada toži Avstrija, dvakrat je uporabila luksemburško sodišče proti Nemčiji, ko je šlo za vinjete in zaradi dvojnega obdavčevanja. Tožbo zaradi  "razlastitev", kakor trdi Avstrija, avstrijskih kmetov na Madžarskem je prevzela Evropska komisija. Še en primer: Avstrija toži Evropsko komisijo, ker je Združenemu kraljestvu dovolila financiranje, državno pomoč pri gradnji jedrske elektrarne. Zanimiv je primer Madžarska vs. Slovaška, ko Slovaška v državo zaradi preteklostnih relacij ni dovolila madžarskemu predsedniku.             

Dobro leto do sodbe

Postopek pred Sodiščem EU, ki ima prakso tudi iz ozemeljskih sporov, ne traja v nedogled, pove iz izkušenj, končan bi bil, predvideva, v petnajstih do dvajsetih mesecih. Kako? Sodišče izda tako imenovano ugotovitveno sodbo, teoretično, da tožena država krši direktive iz te in te EU-odredbe. Krši, skratka, pravo EU. Če bi ostala brez hrvaškega odziva, neudejanjena, tudi ugotovitvena sodba Sodišča EU, pa lahko toži samo še Evropska komisija. Sankcije so v takšnem primeru zelo visoke, država, ki odločitve luksemburškega sodišča ne spoštuje, je kandidatka za več(deset)milijonske sankcije.       
 

Vir: https://www.vecer.com/tako-bi-pred-sodiscem-eu-tekel-postopek-proti-hrvaski-zaradi-meje-6415668