Zaslužni profesorji PF UM - Professores Emeriti PF UM

Kot posebno priznanje  za izredne uspehe, zasluge in dosežke je Univerza v Mariboru do sedaj podelila naslov zaslužni profesor naslednjim upokojenim rednim profesorjem:

 
2016

Dr. Silvo Devetak

Je redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter eden izmed redkih in med najbolj cenjenimi strokovnjaki za mednarodno pravo, mednarodne odnose in človekove pravice v Sloveniji.
V letih 1972 - 74 in 1982 - 89 je bil član Komisije za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije in predsednik njene podkomisije za manjšine. Med drugim je sodeloval pri oblikovanju ustavne osnove za vlogo republik v mednarodnih odnosih, je avtor zamisli o »skupnem slovenskem kulturnem prostoru«. Zavzemal se je za odpiranje meja s sosedi, za evropsko usmeritev Jugoslavije, največ energije pa je usmeril k prizadevanjem za izboljšanje položaja slovenskih manjšin v zamejstvu v kontekstu oblikovanja evropskih stališč in standardov na tem področju.
V letih 1974 - 79 je bil svetovalec ministra v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve za vprašanja meja, manjšin in balkanskega sodelovanja. Sodeloval je v številnih mednarodnih dejavnostih; bil je član odbora OZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, sodeloval v aktivnostih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Od leta 1970 je bil aktiven v diplomatskih dejavnostih in v pogajanjih z Italijo, kar je leta 1975 pripeljalo do podpisa in tri leta kasneje do ratifikacije Osimskega sporazuma. Zaradi nestrinjanja z nekaterimi rešitvami v tem sporazumu, ki so zadevala Slovenijo, je napisal protestno pismo takratnemu jugoslovanskemu in slovenskemu vodstvu, se odpovedal diplomatski karieri in se vrnil v Ljubljano.
V letih 1980 - 88 je bil direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1991 je na njegovo pobudo Univerza v Mariboru ustanovila Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru (ECERS).
V letu 1991 je bil dr. Devetak pobudnik in podpredsednik ad-hoc mednarodnega strokovnega odbora za mednarodno priznanje Republike Slovenije, ki ga je ustanovil 12. julija 1991 v okviru zasedanja Konference za evropsko varnost in sodelovanje - KEVS v Ženevi. Strokovni odbor je izvedel številne mednarodne aktivnosti v podporo priznanju Republike Slovenije.
V letih od 1991 do danes deluje kot strokovnjak številnih evropskih organizacij in strokovnih teles; tako Sveta Evrope in Evropske unije, Banke za obnovo in razvoj; bil je tudi član mednarodnih strokovnih skupin za mir v Bosni in Hercegovini in za ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine.
Poleg znanstvenega in publicističnega dela, je v obdobju od l. 2000 do danes vodil in koordiniral 10 velikih evropskih projektov, ki so se nanašali na človekove pravice, nediskriminacijo, zaščito etničnih in verskih manjšin, ter razvijanje regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov Evropske unije z njenim vzhodnim sosedstvom (predvsem Rusijo, Belorusijo, Ukrajino in Moldavijo).
Njegovo mednarodno udejstvovanje zaznamuje tudi predsedovanje mednarodni nevladni organizaciji »ISCOMET - Mednarodna znanstvena konferenca Manjšine za jutrišnjo Evropo«, ki ji profesor Devetak predseduje od leta 1989 in je bila ustanovljena kot pobuda mednarodne skupine uglednih strokovnjakov, ki jih je povezala skrb glede razvoja med-etničnih in med-verskih odnosov na področju bivše Jugoslavije. Nevladna organizacija ISCOMET ima posvetovalni status pri Svetu Evrope in je uvrščena na seznam (redkih) nevladnih organizacij, ki imajo pravico vlagati kolektivne pritožbe v primeru kršenja Evropske socialne listine.
Vedno sta ga spremljala znanstvena brezkompromisnost in pogum, kar ga je spodbujalo pri nenehnem iskanju pravice in tudi danes ostaja zavzet in kritičen ocenjevalec dogajanja v sodobnem svetu.
 

2012
Dr. Šime Ivanjko
 

Direktor Višje pravne šole v Mariboru v letih 1974 - 1976 ter v letih 1981 - 1983 in dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru v letih 2003 - 2007.
Bil predsednik skupščine Združenja zavarovalnih organizacij Jugoslavije, predsednik častnega sodišča Gospodarske zbornice Jugoslavije in Gospodarske zbornice Slovenije, redni član Akademije pravnih znanosti Hrvaške, podpredsednik Zveze društev pravnikov Slovenije, častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji.
Soavtor več zakonskih osnutkov s področja gospodarskega prava, član komisije za pripravo Zakona o gospodarskih družbah, bil pobudnik in soustanovitelj dveh prvih zasebnih zavarovalnic v Sloveniji in na Hrvaškem ter soustanovitelj več institutov in prve d.o.o. v Sloveniji, bil predsednik skupščine Štajerske gospodarske zbornice, s svojim strokovnim znanjem in delom je prispeval k razvoju od višje v visoko ter do današnje Pravne fakultete, član Komisije za preizkus znanja za zavarovalne zastopnike in posrednike pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Bil je pobudnik ustanovitve časopisa Pravna praksa, sodeloval pa je tudi pri ustanavljanju revije Združeno delo, ki se je kasneje preimenovala v Podjetje in delo, soustanovitelj Davčno-finančnega raziskovalnega inštituta v Mariboru in glavni in odgovorni urednik časopisa Davčno–finančna praksa, ki jo izdaja omenjeni inštitut.
Podpisnik Listine o ustanovitvi Univerze v Mariboru, prorektor Univerze v Mariboru v letih 1979 - 1983 v mandatu rektorja prof. dr. Dalija Đonlagića.
Leta 2007 je prejel priznanje Zlati znak Univerze v Mariboru, ki ga Univerza v Mariboru podeljuje zaslužnim visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in visokošolskim sodelavcem za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem, kulturno-umetniškem ali drugem delu, ki pomembneje prispeva k celovitemu razvoju univerze in njenih članic ali prispevajo k uspešnemu sodelovanju med univerzo in drugimi organizacijami, gospodarskimi družbami ter skupnostmi z gospodarskega in družbenega življenja.
Ustanovitelj Inštituta za zavarovalništvo in pravo v Mariboru in predsednik društva za medijsko kulturo v Mariboru.
 

2004

Dr. Franc Pernek

Direktor Višje pravne šole v Mariboru v letih 1983 - 1987 in dekan Pravne fakultete Maribor v letih 1993 - 2003.
Bil je pobudnik vrste vsebinskih in organizacijskih oblik dela varstva potrošnikov in avtor najrazličnejših strokovnih del s tega področja,  bil pobudnik izdaje prvega strokovnega časopisa potrošnikov Jugoslavije z nazivom "YU potrošac", bil predavatelj na domačih in tuijih univerzah, simpozijih, kongresih, omizjih z znanstvenega področja varstva potrošnikov in finančnega ter davčnega prava, bil nosilec aplikativnih in temeljnih raziskovalnih projektov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Prejemnik Zlate plakete Univerze v Mariboru (1987).
 
2000 Dr. Miroslava Geč-Korošec 
(† 2006)

Direktorica Visoke pravne šole v Mariboru v letih 1991 - 1993.
Bila je konzul SFRJ v Münchnu, sodnica Ustavnega sodišča RS (1998 - 2000), članica izvršilnega odbora International Society of Family Law, predavateljica in raziskovalka na Max Planck Institutu v Hamburgu.
Sodelovala je pri izdelavi zakonov s področja družinskega prava ter pri številnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih s področja civilnega prava.
Bila je avtorica vrste strokovnih in znanstvenih člankov s področja družinskega, dednega in mednarodnega zasebnega prava.
 
1996 Ddr. Stanko Ojnik
(  2012)

Član Evropske akademije znanosti in umetnosti od leta 1998, prvi predstojnik Pravnozgodovinskega inštituta PF UM, predsednik Cerkvenega sodišča Mariborske nadškofije in drugostopenjskega cerkvenega sodišča za območje celotne slovenske Cerkvene province.
Član Rotary Club International, prvi guverner novega rotarijskega distrikta 1912 (2010).

1990 Dr. Jože Koropec
(  2004)
1983

Dr. Ivan Vanek Šiftar
(1999)


Direktor Višje pravne šole v Mariboru v letih 1970 - 1974.
Ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva, za katerega je skrbel 50 let sam z družino in pobudnik ter soustanovitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Med soustanoviteljicami je tudi Pravna fakulteta Univerze v Mariboru (julija 1998 se je konstituiral zbor ustanoviteljev Ustanove in izvolil organe Ustanove).
Za doktorja znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je bil promoviran šele leta 1965, vendar je bil zaradi obsežnega znanstveno-raziskovalnega dela že leta 1958 habilitiran za docenta za družbenopolitični sistem SFR Jugoslavije, leta 1974 pa za izrednega profesorja za isti predmet. Leta 1981 je bil na Univerzi v Mariboru izvoljen za rednega profesorja za predmet ustavno pravo SFRJ.

Zaradi njegove izredne raziskovalno-pravne dejavnosti in slovesa izjemnega in priljubljenega profesorja so ga kot predavatelja vabili tudi v Ljubljano, predaval je na podiplomskem študiju v Zagrebu, na oddelku Teološke fakultete v Mariboru in drugod. Sodeloval je tudi na številnih kongresih doma in v tujini, in sicer z referati in drugimi prispevki, ki so bili vedno ocenjeni kot bistveni prispevek teoriji in praksi pravnih disciplin. Glede na ožje okolje Slovenije, se je že pred več kot tridesetimi leti vključil v projekt pod pokroviteljstvom deželne Vlade Gradiščanske in Inštituta za mednarodne kulturne odnose v Budimpešti, da se takratno mariborsko višje šolstvo in Slovenija kot celota s podpisom pogodbe leta 1970 pridruži ustanovitvi mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf). Omenim naj, da je bil prof. dr. Šiftar aktiven član organizacijskega odbora pri organiziranju simpozijev Modinci v 70. in 80. letih, nastopal je tudi kot referent na simpoziju in kot sourednik treh zbornikov, za vse to pa je prejel mnoga priznanja doma in v tujini.

Veljal za odličnega profesorja in izjemnega pedagoga, ki so ga študentje spoštovali in imeli radi. Še kot pedagoški vodja Višje pravne šole Maribor si je prizadeval za celovit študij prava v Mariboru in konstituiranje Združevanj visokošolskih zavodov v Univerzo v Mariboru. Kot direktor Višje pravne šole Maribor si je prizadeval, da se je število zaposlenih profesorjev močno povečalo, ob tem pa je tiste, ki doktorata znanosti še niso imeli, spodbujal, da bi si ga čim prej pridobili. Bil je med prvimi, ki so se zavzemali, da se tudi tedanjim višjim šolam v Mariboru dodeli pravica (in dolžnost) do znanstveno-raziskovalnega dela, njihovim učiteljem pa možnost izvolitve v znanstvene nazive. Leta 1976 je tako pod njegovim vodstvom nastal elaborat o prehodu Višje pravne šole Maribor v Visoko pravno šolo Maribor, ki pa žal kljub dobro zastavljenemu programu visokošolskega študija, v Sloveniji takrat ni dobil širše podpore.

Na predlog Pravne fakultete in Univerze v Mariboru je leta 1979 prejel Srebrni znak UM, leta 1999 prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »ob osemdesetletnici za bogato ustvarjalno in mnogovrstno življenjsko delo v dobro Sloveniji« ter istega leta tudi Zlati znak Univerze v Mariboru.