Nekaj zaključkov srečanja

Zdravstvo med javnim in zasebnim

V Sloveniji se soočamo s številnimi izzivi v zdravstvu. Med njimi izstopajo staranje prebivalstva, migracijski procesi in razvoj novih medicinskih tehnologij, ki skupaj prispevajo k večjim potrebam in pričakovanjem ljudi in hkrati k večjim obremenitvam zdravstvenih delavcev in povečevanju stroškov v zdravstvu.
Dokazano je, da zdravstveni sistemi, ki temeljijo na močnem primarnem zdravstvenem varstvu (PZV) zagotavljajo boljše zdravje prebivalcev, zagotavljajo večjo enakost v zdravju, so bolj učinkoviti, zagotavljajo boljšo kakovost obravnave in večje zadovoljstvo pacientov.
Boljša in dostopnejša zdravstvena obravnava na primarni ravni za posledico nižjo stopnjo bolnišničnega zdravljenja in manjšo uporabo specialističnih storitev.
Krepitev PZV je prepoznana kot eden ključnih odgovorov na spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva.

Ni jasne razmejitve kompetenc med urgentnimi centri in družinskimi zdravniki za paciente.
Obstoječe definicije urgentnega stanja so nezadostne.
Težava je pomanjkanje družinskih zdravnikov zaradi neurejenega primarnega sistema zdravstva, pritisk na urgentne centre je nepredstavljiv.
Lahko pride do poslabšanja zdravja in celo smrti pacientov, ki zaradi navala ne pridejo na vrsto.
Nujno je urediti položaj družinske medicine z vključitvijo večjega števila novih zdravnikov, tudi tistih ki so že upokojeni!!!
Vsi drugi ukrepi ki so že sprejeti bodo rezultate dali čez leta.

Pravica do življenja

Ena od bistvenih ugotovitev o dilemah ob zaključku življenja,  je vprašanje učinkovitega lajšanja muk umiranja. Na posvetu je bilo izpostavljeno, da je treba skrbno pripraviti smernice za lajšanje muk in tudi te smernice pričeti čimprej izvajati v praksi. Kljub obstoju podporne ureditve za paliativne aktivnosti, v praksi izvedba ni dovolj učinkovita. Treba je urediti, da bodo domovi za starejše imeli možnost po paliativnem načrtu lajšati muke umirajočim. 

Reproduktivne pravice

Do postopkov OBMP sta upravičena moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti. 
Do postopkov OBMP sta upravičena zakonca ali zunajzakonska partnerja, ki sta polnoletna, razsodna in v primerni starosti za opravljanje starševskih dolžnosti ter v takem psihosocialnem stanju, v skladu s katerim se lahko utemeljeno pričakuje, da bosta sposobna opravljati starševske dolžnosti v korist otroka.
Ženska mora biti v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje.

Pred zdravljenjem s postopki OBMP moramo pare izčrpno seznaniti z pričakovano uspešnostjo, tveganji, in drugimi načini zdravljenja.