Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Program OZN za mlade strokovnjake/-inje (YPP) 2026 – priložnost tudi za kandidate/-ke iz Slovenije

Združeni narodi vabijo kandidate/-ke iz Slovenije k sodelovanju v Young Professionals Programme (YPP) 2026, programu za nadarjene in visoko usposobljene mlade strokovnjake/-inje, ki želijo začeti kariero mednarodnega javnega uslužbenca v Sekretariatu Združenih narodov. Slovenija je letos med državami, katerih državljani se lahko prijavijo.

Med osnovnimi pogoji za sodelovanje so državljanstvo ene od sodelujočih držav, najmanj dodiplomska oziroma primerljiva triletna visokošolska izobrazba z ustreznega področja, starost največ 32 let (rojeni 1. januarja 1994 ali pozneje) ter znanje angleščine ali francoščine. Delovne izkušnje niso pogoj za prijavo.

V okviru letošnje kampanje bo Urad ZN za človeške vire pripravil več spletnih predstavitvenih delavnic, na katerih bodo predstavljeni YPP, pogoji za sodelovanje, postopek prijave in praktične informacije za pripravo kandidatov/-k. Termini po srednjeevropskem času (CET) so:

1. 1. oktober, 18.00–19.00 CET – prijava
   5. oktober, 18.30–19.30 CET – prijava
   9. oktober, 00.00–1.00 CET – prijava
   13. oktober, 17.00–18.00 CET – prijava
   15. oktober, 10.00–11.00 CET – prijava

Predvidoma bodo prijave v YPP odprte oktobra oziroma novembra, natančen termin pa bo objavljen na portalu UN Careers. Postopek vključuje pregled prijav, spletno preverjanje znanja ter razgovore; uspešni kandidati/-ke so uvrščeni/-e na seznam kvalificiranih kandidatov/-k, s katerega so lahko v obdobju treh let izbrani za prosta delovna mesta v ZN.

Več informacij: careers.un.org/ypp.

Pravna fakulteta UM išče interesente za udeležbo na tekmovanju MUNLawS, ki bo potekalo od 20. do 22. novembra 2026 v Ljubljani. Več o tekmovanju na spletni strani MUNLawS - Model United Nations Slovenia (odpiranje v novem zavihku).

Tekmovanje poteka v celoti v angleškem jeziku. Študenti, ki ste zainteresirani za udeležbo na tekmovanju MUNLawS, pošljite svojo prijavo (oziroma svoja morebitna vprašanja glede tekmovanja) na jan.stajnko@um.si. Rok za prijave je do vključno petka, 2. oktobra 2026. Razgovori za izbor bodo opravljeni po koncu prijav.

Spoštovane študentke, spoštovani študenti,

univerza postopoma prehaja na elektronsko poslovanje. Potrdilo o vpisu in potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih se bosta zato izdajala elektronsko, naročite pa ju lahko v spletnem AIPS-u, ko ju dejansko potrebujete.

Prosimo, da potrdil ne naročate preventivno ali »na zalogo«.

Potrdila o vpisu praviloma ni treba naročati za urejanje:

• zdravstvenega zavarovanja,
• socialnih transferjev in drugih pravic iz javnih sredstev,
• subvencionirane prehrane, prevoza ali bivanja,
• knjižničnih storitev v okviru Univerzitetne knjižnice Maribor, ki podatek o statusu pridobi po uradni dolžnosti,
• drugih postopkov pri organih, ki podatke pridobivajo iz uradnih evidenc.

Pristojni organi morajo podatek o statusu študenta praviloma pridobiti neposredno iz nacionalne evidence študentov in diplomantov (eVŠ). Potrdilo naročite le, kadar ga prejemnik izrecno zahteva in podatka ne more pridobiti iz eVŠ.

V izjemnih primerih, ko je za posamezen postopek izrecno zahtevano potrdilo v papirni obliki oziroma prejemnik elektronskega potrdila ne more sprejeti, se obrnite na pristojni referat.

Pri naročanju potrdila o opravljenih študijskih obveznostih preverite tudi zahteve glede datuma izdaje. Če mora biti potrdilo izdano po določenem datumu, ga ne naročajte prej. Pri nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije mora biti na primer potrdilo za študente, ki še niso opravili vseh zahtevanih obveznosti letnika, izdano po 1. 10. 2026.

Po uspešno izvedenem podpisovanju. s strani referata za študentske zadeve, študent potrdilo prejme na svoj UM e-poštni naslov.

Hvala za premišljeno naročanje.

Oddelek za izobraževanje in študij Univerze v Mariboru

Spoštovani študenti.

Vljudno vabljeni k prijavi na študentsko prakso v okviru Erasmus+ programa na Veleposlaništvu RS v Københavnu. 

Prakso omogočamo med februarjem 2027 in januarjem 2028, v štirih različnih terminih (navedenih v priponkij). Od kandidatov pričakujemo odlično znanje angleščine, poznavanje katerega od skandinavskih jezikov pa je prednost. Iščemo študentke in študente z močnim zanimanjem za druge kulture, diplomacijo, mednarodne odnose, gospodarstvo in komuniciranje z javnostmi.

Za prakso se v 30 dneh od obvestila o izboru,  najpozneje do 1. 12. 2026, podpiše pogodba (Learning Agreement),  s katero se kandidat zaveže, da bo prakso opravil v izbranem terminu. Pogoj za začetek prakse je tudi uspešno opravljeno varnostno preverjanje s strani pristojnih organov MZEZ. Ko je preverjanje zaključeno in soglasje izdano, pogodba stopi v veljavo.

Kandidati, ki bodo izbrani, pa kasneje prakso odpovedali, se v prihodnje žal ne bodo mogli ponovno prijaviti. Tako lahko priložnost ponudimo tistim, ki so nanjo resnično pripravljeni.

Zainteresirani študentje lahko prijavo oddajo na obrazcu, ki ga najdejo na naslednji povezavi (odpiranje v novem zavihku).

Prijave študentov zbiramo do ponedeljka 15. 10. 2026.  

Objavljen je Sklep o razpisu volitev v študentske svete članic in drugih članic Univerze v Mariboru.

 Študentske svete letnikov, študentske svete absolventov in študentske svete doktorskih študentov se voli na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah izmed študentov posameznega letnika, absolventov, doktorskih študentov.

Kandidature je potrebno oddati najkasneje do konca kandidacijskega postopka, to je do ponedeljka, 19. 10. 2026, do 23:59.

Povezavo do obrazca za kandidiranje najdete v Sklepu o razpisu volitev in na spletni strani ŠS UM (odpiranje v novem zavihku).

Obveščamo vas, da Računsko sodišče Republike Slovenije išče nove sodelavce - pripravnike.

Objavljen je javni natečaj za zasedbo dveh (2) prostih delovnih mest Strokovni sodelavec za revidiranje – pripravnik.  Rok za prijavo je do 4. 10. 2026.

 Več informacij najdete v priloženih dokumentih.

Vabljeni k prijavi.

24. in 25. 9. 2026 je PF UM organizirala mednarodni simpozij z naslovom "Human Rights: The Intersection of Law, Society, and Technology", ki že štirinajst let zapored povezuje predavatelje iz Slovenije in Turčije, katerim so se letos pridružili tudi predavatelji iz Azerbajdžana. 

Posebnost letošnjega simpozija je, da so se vključili tudi dodiplomski in doktorski študenti. S tem je simpozij odprl in ustvaril prostor za odprt dialog, nova spoznanja in oblikovanje skupnih idej tudi študentom. Letošnji simpozij je ponovno postregel z odličnimi prispevki o aktualnih temah s področja človekovih pravic (npr. glede umetne inteligenc, državljanstva, raziskavah na človeku, varstvu osebnih podatkov, športnega prava, procesnega prava, otrokovih pravic, sovražni govor, pravni položaj živali, pravice starejših...). Na simpoziju smo lahko slišali tudi profesorje in študente PF UM, in sicer po vrstnem redu predstavitev:

• izr. prof. dr. Borut HOLCMAN: Are Values Protected by Rights?
• prof. dr. Matjaž TRATNIK: Right to Nationality as a Human Right
• Ema TURNŠEK (doktorska študentka in mlada raziskovalka): The Changing Landscape of Patient Data Protection
• prof. dr. Suzana KRALJIĆ: The Human Being in Research: From Object of Research to Participants with Rights
• Urška KUKOVEC (doktorska študentka in asistentka): Ensuring Children's Rights to Express Their Own Opinions in Family Law Cases
• Lina BURKELC JURAS (doktorska študentka in asistentka): Between Autonomy and Accountability: Where CAS and Sports Governing Bodies Meet Their Limits Before Human Rights Courts
• izr. prof. dr. Cocou Marius MENSAH & Rok BIZJAK (doktorski študent): Cybersecurity, Human Rights, and Divergent Dual-Use Control Regimes
• doc. dr. Jan STAJNKO: The Rise and Fall of Chat Control? — Assessing the EU Proposal to Prevent and Combat Child Sexual Abuse
• prof. dr. Tjaša IVANC & Matej VELICHKOVSKI (študent 2. stopnje prava): Deepfakes and Human Rights Protection in the Digital Era
• Vilma Alina BEZENŠEK POSTIĆ (doktorska študentka): Technology in Wildlife Hunting – Between Human Rights, Animal Welfare and Legal Regulation
• dr. Astrid CEP: The Right to Education in the Digital Environment: Ensuring Inclusion in Emergency Contexts
• izr. prof. dr. Petra WEINGERL: The Right to Effective Judicial Protection and the AI: the Right to Explanation of the Role of the AI System in the Individual Decision-Making
• doc. dr. Katja Drnovšek & Alenka TABAKOVIĆ (doktorska študentka): Language Rights and the Role of the Translator in the AI Era
• doc. dr. Rok DACAR: Regulating Extremist Movements: Between Democratic Self-Defence and Human Rights Protection
• Zala HERIC (doktorska študentka): Animal Rights in Inheritance Law: Between Property and Legal Personhood
• prof. dr. Janja HOJNIK: From Grogan to Booking.com: Free Movement of Services, Fundamental Rights and Digital Transformation in EU Law
• Živa ŠUTA (doktorska študentka in mlada raziskovalka): Free to Move, but Harder to Stay: how EU Law Shapes Access to Housing in the EU

Simpozij je tako skozi leta prerasel v pomembno in prepoznavno platformo za izmenjavo znanja, idej, izkušenj in dobrih praks ter hkrati postal simbol dolgoletnega, uspešnega in prijateljskega sodelovanja. 

Prof. dr. Suzana KRALJIĆ, izr. prof. dr. Cocou Marius MENSAH in Jasmina KLOJČNIK so med 13.-18. septembrom 2026 obiskali Vanadzor State University (VSU) v Armeniji.

Prof. dr. KRALJIĆ je izvedla dve predavanji za študente, in sicer: i) The Legal Framework of Patient Autonomy: Consent, Capacity and Liability; ii) The Legal Protection of Older Adults: Contemporary Challenges. Izr. prof. dr. MENSAH pa je izvedel celo štiri predavanja: i) The Global Human Rights Outside of Europe; ii) International Law and International Environmental Law: Selected Synergies; iii) International Heritage Law; iv) Sport Diplomacy: New Directions in International Law and Foreign Policy.

Predstavniki PF UM so prav tako za študente opravili dvourno predstavitev Erasmus+ programa, PF UM in delovanja Projektne pisarne. Navedene vsebine so bile tudi predstavljene še na sprejemu pri rektorju prof. dr. habil. Armen Tsaturyan. Na srečanju so bili prisotni tudi dekan dr. Hayr Papoyan (Faculty of Social Sciences), dekanica assoc. prof. dr. Mariya Brutyan (Faculty of Humanities), dr. Victorya Harutyunyan (Head of the Chair of Economics, Law and Management), assoc. prof. dr. Kristine Ghazaryan (Chair of Economics, Law and Management),  dr. Gohar Dokholyan (Head of Internationalization, Cooperation, Project Management and Public Relation’s Center), Ms Anzhela Ter-Movsisyan (International Relations and Grants Promotion Specialist). Obiskali so tudi knjižnico VSU, razstavo na Ministrstvu za etiko ter na povabilo rektorja Vanadzor Art Gallery.

Predstavniki obeh fakultet so izrazili željo za okrepitev sodelovanja, še posebej pa glede nadaljnjih mobilnosti zaposlenih in študentov ter na drugih področjih (npr. projekti, monografije, članki, konference...).

Od 16. do 18. septembra 2025 je na Pravni fakulteti UL, pod častnim pokroviteljstvom Predsednice Republike Slovenije, potekal 15. evropski kongres Mednarodnega združenja za delovno pravo in pravo socialne varnosti (angl. International Society for Labour and Social Security Law – ISLSSL), na katerem je svoje prispevke predstavilo več kot 300 raziskovalcev in drugih strokovnjakov s področja delovnih razmerij in socialne varnosti. Red. prof. dr. Darja Senčur Peček je vodila sekcijo na tematiko delovnega časa (»Reframing Working Time«), v kateri je predstavila prispevek »The Right to Disconnect in the Republic of Slovenia«. Doc. dr. Aljoša Polajžar pa je na kongresu nastopil s prispevkom »Designing a Collective Bargaining System for Self-employed Workers – Main Challenges and Obstacles«. Več o kongresu je dostopno na spletni strani kongresa (odpiranje v novem zavihku).

Kandidatka mag. Aljanka KLAJNŠEK, univ. dipl. prav., bo v petek, dne 2. oktobra 2026 ob 10.30 uri, zagovarjala doktorsko disertacijo na temo

K REZULTATOM USMERJENI PRORAČUN

Zagovor doktorske disertacije bo potekal v senatni sobi Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Komisijo za zagovor doktorske disertacije sestavljajo:

• dr. Bojan Škof, redni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru, predsednik,
• dr. Etelka Korpič-Horvat, docentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru, mentorica, članica in
• dr. Maja Klun, redna profesorica Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, članica.

Doktorska disertacija je na vpogled v referatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru po vnaprejšnjem dogovoru na elektronski naslov referat.pf@um.si.

Kandidatka Astrid CEP, mag. prav., bo v torek, dne 29. septembra 2026 ob 11.00 uri, zagovarjala doktorsko disertacijo na temo

URESNIČEVANJE OTROKOVE PRAVICE DO IZOBRAŽEVANJA V DIGITALNEM OKOLJU

Zagovor doktorske disertacije bo potekal v senatni sobi Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Komisijo za zagovor doktorske disertacije sestavljajo:

• dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, redna profesorica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, predsednica,
• dr. Katja Drnovšek, docentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru, mentorica, članica,
• dr. Suzana Kraljić, redna profesorica Pravne fakultete Univerze v Mariboru, somentorica, članica,
• dr. Kristjan Zahrastnik, docent Pravne fakultete Univerze v Mariboru, član in
• dr. Benjamin Lesjak, docent Fakultete za management Univerze na Primorskem, član.

Doktorska disertacija je na vpogled v referatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru po vnaprejšnjem dogovoru na elektronski naslov referat.pf@um.si.

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je uspešno izpeljala prvo Erasmus KIP poletno šolo, posvečeno energetskemu pravu s poudarkom na regulaciji, notranjem trgu in konkurenci ter trajnostnem razvoju.

V prvem delu poletne šole, ki je obsegal 3 dni predavanj na daljavo in individualno raziskovalno delo (1. – 3. 9. 2026), so študenti pridobili informacije o EU in njenem pravu, zlasti tiste, ki so najpomembnejše za področje energetike in povezana pravna področja. Poleg utrjevanja pravnih temeljev so bili udeleženci seznanjeni tudi z nekaterimi tehničnimi in ekonomskimi vidiki energetskega sektorja (za pokritje teh nepravnih tem je poskrbela Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru).

V drugem delu poletne šole (7. – 11. 9. 2026), v katerem so izobraževalne in raziskovalne aktivnosti potekale predvsem v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru, so študenti pridobili informacije o posebnih vprašanjih energetskega prava EU s poudarkom na aktualnih temah. Predavanja in delavnico so dopolnjevale strokovne ekskurzije, ki so vključevale ogled Hidroelektrarne Fala, razdelilne transformatorske postaje Elektra Maribor v Miklavžu ter Nuklearne elektrarne Krško. Ob tem je bil zagotovljen kulturni program in družabni dogodki, med drugim ogled znamenitosti Ptuja.

Strokovne službe fakultete so skrbele za organizacijske in informacijsko-tehnične zadeve, zlasti ga. Jasmina Klojčnik in g. Matjaž Trstenjak. Vodja poletne šole je red. prof. dr. Aleš Ferčič s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

"Petra Weingerl s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti je dejala, da veleposlaništva niso ozemlja tuje države, tako pojmovanje pa izvira iz pogovornega izrazja, s katerim se želi poudariti, da oblastni organi države sprejemnice v veleposlaništvo tuje države ne morejo prosto vstopati."

Celotno besedilo dostopno na Ostro.si (odpiranje v novem zavihku). 

Red. prof. dr. Janja Hojnik je dne 17.9.2026 gostovala v Odmevih pri gostiteljici Tanji Starič na temo: "Bi Kanada lahko postala prva pridružena članica Evropske unije?".

Vabljeni k ogledu (odpiranje v novem zavihku).

V Lenartu so 19. junija 2026 obeležili dva pomembna jubileja – 830 let od prve pisne omembe kraja in 35 let samostojne države. Pomemben del jubilejnega leta predstavlja tudi izid obsežne monografije o Lenartu in njegovi okolici. Publikacijo je uredil Zmago Šalamun skupaj z uredniškim odborom, ki so ga sestavljali še prof. dr. Borut Holcman, Stanislav Kocutar, mag. Janez Kramberger, dr. Marjan Toš in Nina Zorman.

Slavnostni govornik je bil prof. dr. Borut Holcman, ki je spregovoril o zgodovinskem pomenu prve pisne omembe in o jubilejih Lenarta in Slovenije ter poudaril, da je listina iz leta 1196 pristna in ni falcifikat, kot trdijo nekateri zgodovinarji. Listina potrjuje dolgo zgodovino kraja, ter vlogo benediktincev pri širjenju znanja, kulture in pismenosti. Ob tem je opozoril, da moramo dediščino prednikov ohranjati z odgovornim državljanstvom, spoštovanjem demokracije in skrbjo za slovenski jezik ter kulturo.

»Naši predniki so kljub stoletjem tujih vplivov ohranili svoj značaj in svoj jezik. Zato lahko danes slovensko prepevamo, slovensko mislimo in slovensko molimo,« je poudaril slovenskogoriški rojak dr. Borut Holcman.