Na študijskem programu druge (MAGITRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE PRAVO in MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE EVROPSKE PRAVNE ŠTUDIJE) in tretje (DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 3. STOPNJE PRAVO) stopnje, ki jih izvajamo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru število prijav ni preseglo števila načrtovanih vpisnih mest za prihodnje študijsko leto.

Pravna fakulteta UM bo vpisna mesta za državljane Republike Slovenije in drugih držav članic EU ponudila v posebnem roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest, ki bo potekal od 22. do 23. septembra 2021 do 12. ure. V posebnem roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest se lahko prijavijo tudi Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani držav nečlanic EU - tujci, pri čemer razpoložljiva mesta najprej zasedejo državljani Republike Slovenije in drugih držav članic EU, šele nato Slovenci brez slovenskega državljanstva in tujci.

Več o posebnem roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest si lahko preberete v razpisnem besedilu.

DOBRODOŠLI NA PRAVNI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU v štud. letu 2021/2022.

Spoštovani študenti.

Obveščamo vas, da so uradne ure v Referatu za študentke zadeve po naslednjem urniku:

• od ponedeljka do četrtka od 11.00 do 13.00 ure.

Od 23. 8. 2021 je PCT (prebolevnost, precepljenost ali testiranje) pogoj za vstop v fakulteto.

Vstop v fakulteto je dovoljen samo zaposlenim UM PF in študentom UM PF.

Na fakulteto prihajajte, če ste popolnoma zdravi.

Ob vstopu v fakulteto si razkužite roke.

V prostorih fakultete morate ves čas nositi masko.

S spoštovanjem,

Referat za študentke zadeve

Na podlagi določil Odloka o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 132/2021) morajo vse osebe, ki prihajajo v prostore vzgojno­izobraževalnih zavodov in so starejše od 15 let,

izpolnjevati pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (PCT), kar dokazujejo z dokazili, določenimi v odloku, ki ureja začasne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS­CoV-2.

V Mariboru, 23.8.2021

prof. dr. Vesna Rijavec, dekanica PF UM

Vljudno vabljeni na mednarodno poletno šolo o migracijah. Dogodek bo potekalo na daljavo in v živo na Lampedusi.

Knjiga Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) z novelo ZZK-1E - Razširjena uvodna pojasnila (knjižna izdaja) avtorjev dr. Nine Plavšak in profesorja s PF UM dr. Renata Vrenčurja kvalitetno presega standardna uvodna pojasnila k novelam zakona. V razširjenih uvodnih pojasnilih avtorja, ki sta priznana pravna strokovnjaka z več desetletnimi izkušnjami, poglobljeno in argumentirano razložita vse pravne institute, ki so predmet novele in ki bodo verjetno zaradi okornega besedila členov oziroma pravnih praznin v praksi povzročali probleme.

Državni zbor je v juliju 2021 sprejel novelo ZZK-1E (Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021). Vsebinsko najpomembnejše spremembe, ki jih je uveljavila novela so:

• dopolnitev pravil o vpisu vključene lastninske pravice za nove položaje »povezanih« nepremičnin, ki jih je uveljavila novela SPZ-B,
• dopolnitev pravil o vpisu utesnitve v zemljiško knjigo za vpis prireditve in podreditve hipotek,
• spremembe pravil o ureditvi varovalnih stvarnih pravic (predznamovane pravice in zaznambe, ki varujejo čas učinkovanja poznejših vpisov) in
• nova možnost dopuščene revizije v zemljiškoknjižnih postopkih.

Obveščamo vas, da se je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla publikacija z naslovom Medicina, pravo in družba: Sodobne dileme IV pod uredništvom prof. dr. Vesne Rijavec, izr. prof. dr. Suzane Kraljić in prim. dr. Jelke Reberšek Gorišek.

Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).

Več na: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/577

Prof. dr. Darja Senčur Peček je 15. junija sodelovala na mednarodni znanstveni konferenci  »Workplace Whistleblower Protection in the V4 Countries, France and Slovenia - Current Regulations and Proposed Changes«. Konferenca je bila izvedena online, organizirala pa jo je Univerza Lodz, Poljska. Na konferenci so bili predstavljeni izsledki projekta Zaščita žvižgačev v štirih Višegrajskih državah, Franciji in Sloveniji (WhistlePro), ki je bil financiran s strani Višegrajskega sklada, v njem pa so sodelovali raziskovalci iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Francije in Slovenije. Prof. Senčur Peček (ki je sodelovala tudi v projektu) je na konferenci obravnavala temo Kako z implementacijo Direktive EU 2019/1937 izboljšati zaščito delavcev-žvižgačev v Sloveniji.

Pri založbi Springer je izšla prva knjiga komentarja Pogodbe o delovanju EU, ki je rezultat sodelovanja raziskovalcev iz različnih držav članic EU. Prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je avtorica komentarja k poglavju o količinskih omejitvah, členi 34-37 PDEU.

Več informacij najdete na: https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-030-43511-0?page=3#toc

>> FOTOGALERIJA <<

V sredo, 9. junija 2021, smo na Pravni fakulteti ob upoštevanju epidemioloških smernic uspešno izvedli že 6. Študentsko pravdo – tekmovanje slovenskih študentov prava iz znanja civilnega prava. Tokrat z rekordnim številom ekip. V pisni fazi je sodelovalo kar 12 ekip iz treh pravnih fakultet.

Letošnji primer je z ozirom na pandemijo covid19 še posebej aktualen. Hipotetični primer, ki je bil predmet obravnave, je zadeval nekdanjega novinarja in spletnega vplivneža (»influenserja«), ki je od pojava prvega vala covida19 na svojih socialnih omrežjih delil objave, s katerimi je bolezen po nevarnosti enačil z gripo, nagovarjal k nespoštovanju vladnih ukrepov vpričo njihove domnevne neustavnosti ali nezakonitosti in pozival k protestom. Zoper zadevnega novinarja je tožbo za odstranitev objav in prepoved nadaljnjega objavljanja domnevno lažnih novic vložila priznana zdravnica. Ta je zase in za svojo družino zahtevala še odškodnino za pretrpljene duševne bolečine in strah. Zgodilo se je namreč, da se je v časopisu predhodno opredelila do novinarjevih objav kot lažnih in nevarnih. Novinarjevi sledilci so se v posledici domnevno zgrnili nadnjo, pri čemer novinar trdi, da jih k temu ni naščuval ter da mu bo kratena svoboda izražanja. Primer si lahko v celoti, skupaj z zmagovito tožbo in odgovorom na tožbo, ogledate na spletni strani tekmovanja: https://studentska-pravda.si/.

Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom na RTV Slovenija o predsedovanju Svetu Evropske unije - izzivi in zaveza.

Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.

Vabljeni k ogledu oddaje >> TUKAJ <<.