Zgradba PF UM

Virtual sprehod po PF

Sprehod po PF UM

Fotogalerija

Zgodovina stavbe

Stavba Pravne fakultete

Stavba Pravne fakultete Univerze v Mariboru na Mladinski ulici 9 spada med spomenike mariborske humanistike in družboslovja. Njen nastanek predstavlja člen v verigi humanistične zgodovine Maribora in sicer preko ustanovitve gimnazije v letu 1757, (8. januarja jo je z dekretom ustanovila cesarica Marija Terezija, ko je jezuitom za vodenje ustanove in ustanovitev rezidence določila nadarbino grofov Burgstall) vse do načrtovanja in gradnje stavbe v letih od 1886 do 1892, ko so latinske šole kot cesarska ustanova prinašale koristi Mariborčanom in južnemu delu zgodovinske dežele Štajerske. Sama stavba, predstavlja idejni svet antike s katero so si uradni krogi prizadevali oblikovati narodno zavest in zavest meščanstva, zato je pomen stavbe v nadaljevanju humanističnega, buditeljskega in moralno odgovornega izobraževanja znotraj in na zunaj izraženo v uporabljenih arhitekturnih elementih historizma in secesije.

Gradbeni arhiv stavbe na Mladinski 9

Poleg načrtov, v arhivu Klasične gimnazije najdemo dokumente, ki kažejo na nastajanje ideje o gradnji, predvsem dopisovanje med mestno občino, lastniki zemljišč in arhitektom – načrtovalcem stavbe.

Mestna občina je v tehničnem listu (Technisches Blatt) objavila natečaj za izgradnjo gimnazije, pod pogojem, da država sofinancira gradnjo. Na mestno občino se je z dopisom obrnil mestni arhitekt Dunaja, gospod (Stadtbaumeister) Franz Bernert, ki je bil hkrati lastnik nekdanjih posesti bratov in očeta Badl v Mariboru. Posest je ležala med Cesto ob parku (Parkstrasse) do današnjega Zavoda za kmetijstvo (Weinbauschule) in od vogala Gosposke do današnje glasbene šole (nekdanje dijaško semenišče – Knabenseminar). Z izbiro ponujenega zemljišča bi bil izpolnjen eden izmed pomembnih predpisov, ki je za načrtovanje "takšnih naprav" na Dunaju bil običajen (Mestni svet Dunaja je v letih 1863 – 1869 izdelal smernice, ki so leta 1873 postale smernice obvezne za celotno cesarstvo) in je (solcher Anstalten) predvideval "mirno okolje" (ruhige Plätzen) kot eno izmed pomembnejših predpostavk. Glede na to, da bi stavba bila umeščena na vogalu nekdanje Ferdinandove, danes Tyrševe ulice, v neposredni bližini nekdanjega dijaškega semenišča, danes glasbene šole in v neposredni bližini mestnega parka ter v dolini reke Drava, ki zagotavlja svež zrak, bi gradnja  gotovo dobila pristanek države oz. ministrstva za bogočastje in izobraževanje. Ponudbo je mestna občina sprejela 10. septembra 1886.

Stilistično je mogoče zgradbo uvrstiti v t. i. Rundbogenstil (glej ilustracijo fasade, slika 1), ki je bil značilen za namensko gradnjo profanih stavb in jih je mogoče najti izven glavnih mest v celotni habsburški monarhiji. Za sam stil je značilno posnemanje antičnih elementov v katerih so si prizadevali spodbuditi narodno in meščansko zavest s pomočjo vrednot antične humanistike. S tega stališča je mogoče razložiti pomen vzidanih marmornih plošč v fasadi stavbe, ki predvideva domovinsko vzgojo (patriae excitando), oblikovanje moralnih vrednot (moribus ) in trening racionalnih zmožnosti (ingeniis rite roborandis).


Ilustracija 1: Rundbogenstil - Izraža klasično kulturo svojega časa: PAM, arhiv Klasične gimnazije


Načrt stavbe predstavlja takratno pedagoško usmerjenost, ki je med drugim predvidevala ločitev stanovanjskega dela od prostorov za pouk in okolje, kamor sodi takšna ustanova. Stanovanje učitelja oziroma ravnatelja, čeprav ločeno od učilnic, pa je kljub temu moralo omogočati nadzor šole. V pravilih, ki jih je postavljal minister za kulturo in izobraževanje med drugim piše, da naj bodo prostori direktorja umeščeni tako, da bo le-ta lahko nemoteno in neposredno nadziral celotno dogajanje, prihajanje in odhajanje iz stavbe.

     
Ilustracija 2: Pedagoški smoter stavbe (arhiv Inštituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava, avt. BHolcman)
 


Ilustracija 3: Načrt pritličja stavbe na Mladinski 9, PAM, arhiv Klasične gimnazije

 
Namen stavbe

Stavba, ki so jo pričeli graditi pod vodstvom mestnega svetnika Davida Hartmana, za kar ga je pooblastil župan, gospod Aleksander Nagy, je bila prvotno namenjena klasični gimnaziji. Klasična gimnazija je imela v teh prostorih svoje mesto vse do ukinitve do leta 1956. Zadnja generacija dijakov je stavbo zapustila po maturi, leta 1965, ko so v njej že našle mesto novonastale višje šole, kasnejše jedro Univerze v Mariboru.

Prvi dijaki so prostore gimnazije zasedli po slovesni otvoritvi, ki je bila v nedeljo 18. septembra 1892. leta, tako je v prostorih stavbe potekal pouk humanistike in družboslovja  od leta 1892 do vključno 1965 celih 73 let, vrednote humanizma so v njej od leta 1958 nadaljevale Pedagoška akademija, Višja stomatološka šola in od leta 1960 Višja pravna šola. V sami stavbi je določen čas imelo svoj sedež tudi Združenje visokošolskih zavodov, ki ga moremo šteti kot predhodnico Univerze v Mariboru.


Ilustracija 4: Razglednica - Klasična gimanazija Maribor, 1915, PAM, arhiv Klasične gimnazije.

Današnja Pravna fakulteta s svojima predhodnicama Višjo in Visoko pravno šolo domuje v stavbi, s kratkim presledkom, od leta 1961 dalje, krajše obdobje je imela svoj sedež v Žitni ulici. Kakor je Klasična gimnazija vse od sredine 18. stoletja predstavljala središče mariborske in štajerske inteligence, dajala kulturni in politični pečat mestu in njegovi vlogi v okolju, tako danes daje preko diplomiranega pravnika novega intelektualca, ki presega idejni in oblikovni svet antične kulture in to kulturo bogati s sodobnimi pravnimi prvinami.Stavba je danes sestavni del zaščitenega mestnega jedra in s svojo mogočno zunanjščino daje pečat celotnemu mestnemu predelu.