Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 63

Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje o predsedovanju Slovenije Svetu EU, 9. junija 2021

Datum objave: 11.06.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom na RTV Slovenija o predsedovanju Svetu Evropske unije - izzivi in zaveza.

Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.

Vabljeni k ogledu oddaje >> TUKAJ <<.

Izr. prof. dr. Borut Holcman kot povezovalec v kratkem igranem dokumentarnem filmu z naslovom Pečat in podpis, 2. junij 2021

Datum objave: 07.06.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Izr. prof. dr. Borut Holcman s Pravne fakultete UM kot povezovalec v kratkem igranem dokumentarnem filmu na RTV SLO z naslovom PEČAT IN PODPIS, kjer je predstavljen razvoj notariata na Slovenskem in v bližnji okolici.
 
Igrani oziroma rekonstruirani del filma je razdeljen na zgodovinska obdobja. Prvi mejnik je leto 1856, ko je bil objavljen prvi razglas v slovenskem jeziku, nato je prikazano obdobje med obema vojnama in delovanje po ponovni ustanovitvi notariata leta 1995. V zadnjem obdobju je poudarjena vloga žensk, saj nekdaj tega poklica ženske niso mogle opravljati. V filmu je v ospredje postavljena zanemarjena, a morda najpomembnejša naloga notarja, in sicer njegova posvetovalna vloga, saj stranke po navadi najprej pridejo po nasvet za rešitev težave, ki jih pesti, šele pozneje sledi pravni del notarskega posla.
 
Dokumentarni film si lahko ogledate na: https://4d.rtvslo.si/.../dokumentarni-filmi-in.../174780004

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru: "Z vladavino prava za mir v Evropi"

Datum objave: 30.05.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Red. prof. dr. Janja Hojnik v Sobotni prilogi Večera v rubriki Branje "Z vladavino prava za mir v Evropi."

"Kljub vsem konfliktom, ki spremljajo celotno zgodovino EU, je gotovo, da doseg miru preko tesnega sodelovanja držav članic ni bil utopija. Vidimo lahko tričetrtstoletno obdobje miru, solidarnost in enega najuspešnejših gospodarstev na svetu."

Celotna vsebina dostopna >> TUKAJ <<.

Prof. dr. Janja Hojnik o zapletih z imenovanjem javnih tožilcev

Datum objave: 30.05.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik je v Dnevniku na RTV Slovenija dne 28. maja 2021 komentirala možnost, da Slovenija odstopi od sodelovanja pri evropskem javnem tožilstvu.
 
Več v prispevku:
 
*************************************
Prof. dr. Janja Hojnik v Studio City dne 31. maja 2021 o zapletih z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev.
 
Celotno vsebino si poglejte na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174779806?s=tv

Red. prof. dr. Janja Hojnik

Datum objave: 17.05.2021 | Datum poteka: 31.12.2030

Profesorica evropskega in mednarodnega prava dr. Janja Hojnik je v nedeljo, 9. maja 2021, skupaj z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in županom Mestne občine Maribor nastopila v oddaji OMIZJE: KAJ NAM POMENI EVROPA? na TV Maribor.

Na ta dan smo počastili Dan Evrope, danes v njej želimo slaviti mir, blaginjo, vladavino prava, svobodo gibanja in druge vrednote, ki nas združujejo. Kaj nam, torej, pomeni Evropa, kam se želimo umestiti in kaj pričakujemo od življenja v tej skupnosti?

Vabljeni k ogledu.

Red. prof. dr. Janja Hojnik o izgubljeni tožbi Slovenije proti Hrvaški glede Ljubljanske banke, 16. decembra 2020

Datum objave: 23.12.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete UM v Odmevihdne 16. decembra 2020 o tem, da je Evropsko sodiške nepristojno za spor s Hrvaško.
Celoten prispevek si oglejte na tej povezavi (od 3'15 minute dalje).
 
Na Radiu Slovenija v Dogodki in odmevi glede izgubljene tožbe Slovenije proti Hrvaški glede Ljubljanske banke (od 10'40).
Prispevku prisluhnite tukaj.
 

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je razsodil, da sodišče ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Odločitev je dokončna. Več o tem tukaj.

Profesorica prava EU-ja na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik je za STA dejala, da je bila sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, pričakovana. Vsebinsko pa se z njo ne strinja povsem.

Več na STA oz. celotno vsebino si je mogoče prebrati na Ius - info.

O temu tudi na 24 ur ter v osrednji informativni oddajo RTV SLO Dnevnik (okoli 3'30).

 

Doc. dr. Petra Weingerl in doc. dr. Miha Šepec komentirala sodbo Vrhovnega sodišča RS glede oprostitve zagovornika legalizacije konoplje, Večer, 26. novembra 2020

Datum objave: 26.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Mariborskemu aktivistu Sanjinu Jašarju ne bo treba v zapor. Potem ko so višji sodniki oprostilno sodbo zanj in Tomaža Zagoršaka spremenili v obsodilno, je odvetnik slednjega o ponovni oprostitvi prepričal vrhovne sodnike.

 

Prof. dr. Janja Hojnik o novem pismu v Bruselj, Radio Prvi, 18. novembra 2020

Datum objave: 24.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je 17.11.2020 poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. V Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.

Celotni vsebini lahko prisluhnete >>tukaj<<.

 

Konec glasovanja. To je 10 najvplivnejših slovenskih pravnikov, Večer, 18. novembra 2020

Datum objave: 24.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Končano je že 20. vsakoletno izbiranje najvplivnejših slovenskih pravnikov po mnenju strokovne in splošne javnosti, akcija vodilnega pravnega portala Ius-Info. Najprej so zbrali 130 predlogov, nato pa v glasovanje ponudili top dvajseterico. Po oddanih več kot 5400 glasovih v online glasovanju (vsak glasovalec je lahko oddal izključno en glas) je deseterica naj pravnikov (po abecednem redu) za leto 2020 takšna: odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak, profesorja dr. Matej Avbelj, dr. Janja Hojnik, ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, sodnik mag. Martin Jančar, profesor dr. Marko Pavliha, sodnik Zvjezdan Radonjić pa še trije profesorji prava, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. Trije od desetih so z mariborske Pravne fakultete, eden je z zasebne Nove univerze.

Vir: https://www.vecer.com/slovenija/to-je-10-najvplivnejsih-slovenskih-pravnikov-10227469

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru s kolumno Naj živi Evropa, celina, ki jo poganjajo krize, 17. novembra 2020

Datum objave: 17.11.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik: "Kljub temu kotaljenju Evrope iz krize v krizo pa ji je potrebno priznati, da se – čeprav opraskana in raztrgana – iz kriz vedno znova izkoplje. Nacionalizmi in populizmi pljuskajo vanjo ves čas njenega obstoja, a potopijo je ne. Naj evropska ladja uspešno prepluje tudi to viharno zimo!"

Celotn vsebina dostopna tukaj.

Prof. dr. Jurij Toplak nastopil na univerzi Harvard, oktober 2020

Datum objave: 28.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovenija je z dvema postopkoma, ki zoper njo tečeta pred mednarodnimi organi, na očeh mednarodne pravne stroke. Postopka je profesor Jurij Toplak v četrtek predstavil na okrogli mizi pravne fakultete univerze Harvard.

Za ogled prispevka kliknite tukaj: Harvard Law School Project on Disability: Jurij Toplak, Disability Voting Law in Europe

Pri volitvah Evropskega parlamenta maja 2019 Slovenija v volilne imenike ni vpisala 2035 polnoletnih državljanov z intelektualno invalidnostjo, čeprav se je z ratifikacijo Mednarodne konvencije o pravicah invalidov zavezala, da bo volilno pravico priznala vsakemu polnoletnemu državljanu ne glede na invalidnost. 

 

Več na: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/272842

Projekt PKP: Zaščita žvižgačev - od pravne ureditve do novinarske prakse, Radio Maribor, oktober 2020

Datum objave: 22.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Ena izmed bistvenih nalog današnjih žvižgačev je »žvižganje« preko medijev, ki opravljajo nalogo t. i. psov čuvajev. Žvižgači namreč opozarjajo na pomanjkljivosti v organizacijah in s tem usmerjajo k ustreznemu delovanju.

V projektu Whistle: Zaščita žvižgačev – od pravne ureditve do novinarske prakse, v okviru programa Po kreativni poti do znanja, so študenti Pravne fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru pod mentorstvom Jana Stajnka, Matije Stepišnika, doc. dr. Mihe Šepca in izr. prof. dr. Suzane Žilič Fišer raziskovali, kakšno varstvo uživajo žvižgači v Sloveniji in Evropski uniji. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Celotni vsebini prisluhnite >> tukaj <<.

Študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru Živa Šuta, ki je sodelovala pri projektu, meni, da je za demokratično družbo bistvenega pomena, da se žvižgače zaščiti. Povedala nam je, da je pomen varstva žvižgačev prepoznala tudi Evropska unija in da je Evropska komisija leta 2018 začela pripravljati Predlog direktive o zaščiti žvižgačev.

Besedilo: Lara Krneža, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope Aljaž Mejal, Nataša Rižnar

Vir: https://www.rtvslo.si/radiomaribor/radio-maribor/zascita-zvizgacev-od-pravne-ureditve-do-novinarske-prakse/539950

 

Doc. dr. Petra Weingerl o poročilu o vladavini prava v EU, Dnevnik, 30. septembra 2020

Datum objave: 01.10.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Doc. dr. Petra Weingerl o vsebini poročila o vladavini prava v EU in pomenu poročila za Slovenijo.

»Najresnejši pomisleki, ki so izpostavljeni tudi v skupnem sporočilu, se nanašajo na medije. Glede pravosodja pa poročilo ni alarmantno. Pri nas se včasih napačno reče, da bomo imeli težave zaradi napak v pravosodju, če bo mehanizem pravne države povezan z izplačevanjem evropskih sredstev. To ne drži. Za kaj takega bi morali imeti resne sistemske kršitve in ne zgolj pomanjkljivosti v posameznih primerih. Resnih sistemskih kršitev po poročilu sodeč pa v Sloveniji ni,« pravi Weingerlova.

Celotno vsebino si lahko preberete >> tukaj <<.

Doc. dr. Petra Weingerl o aferi Dieselgate, Dnevnik, 17. septembra 2020

Datum objave: 21.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovenski kupci še vedno brez odškodnin, država ni ukrepala.

Pet let po eni največjih afer v zgodovini avtomobilske industrije so slovenski kupci še vedno brez odškodnin, ki jih zahtevajo zaradi vgrajevanja goljufive programske opreme v Volkswagnove avtomobile. Nekateri opozarjajo, da je slovensko sodišče za kupce postavilo previsok dokazni standard, država pa zoper proizvajalca sploh ni ukrepala.

Dr. Petra Weingerl opozarja tudi, da v Sloveniji, kljub temu da gre za javni interes, zoper Volkswagen ni ukrepal noben državni organ. Niti tržni inšpektorat, ki je pristojen za sankcioniranje nepoštenih poslovnih praks.

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

45 let Univerze v Mariboru: Zaslužna profesorja postala Jana Goriup in Ludvik Toplak, Večer, 18. septembra 2020

Datum objave: 18.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Slovesnost ob 45. Dnevu univerze, s katerim se Univerza v Mariboru (UM) spomni svojih korenin in se pokloni izstopajočim posameznikom iz svoje sredine, je tokrat potekala v ožjem krogu nagrajencev in sodelavcev univerze, ki je letos ni zaznamoval le koronavirus, pač pa tudi izstrelitev njenega satelita v vesolje.

Častni doktor pa je na predlog Pravne fakultete šel v roke Avstrijca Wolfganga Jelineka; priznanje tudi slovenski alpski smučarki.

Seznam z imeni zaslužnih profesorjev se je letos podaljšal za dva imena. Na predlog Fakultete za zdravstvene vede je zaslužna profesorica poslej tudi Jana Goriup, na predlog Pravne fakultete pa je naziv pridobil tudi Ludvik Toplak, sicer nekdanji mariborski rektor, ki se je tudi zahvalil v imenu vseh prejemnikov nagrad. "Že 45 let univerza izpolnjuje svojo lokalno, nacionalno in mednarodno poslanstvo. To potrjujejo uspešni diplomanti v praksi, bibliografija in mednarodne lestvice univerz," je dejal in spomnil, da je UM nastala in rasla iz potreb gospodarstva.

Pogledati na drugo stran meje

Rektor Zdravko Kačič se je opravičil, ker je zaradi stika z okuženo osebo v samoizolaciji. Kot osrednja govornica je o priložnostih visokega šolstva v koronadobi na daljavo spregovorila Manja Klemenčič, ki na Univerzi Harvard predava sociologijo visokega šolstva in splošno edukacijo. Med drugim je povedala, da imajo zlasti diplomanti, ki iščejo prvo zaposlitev zaradi pandemije velike težave. "Zato je še toliko bolj pomembno, da našim študentom pomagamo razvijati tiste sposobnosti, veščine in uporabna znanja, ki jih bodo boljše pripravili na iskanje dela," je poudarila.

Osrednji namen Dneva univerze je, da se poklonijo izstopajočim posameznikom. Najvišje priznanje častni doktor je letos prejel Wolfgang Jelinek z Univerze v Grazu, ki je s svojim izkušnjami in akademskim delom pripomogel k mednarodni prepoznavnosti Pravne fakultete, svoje znanje pa je z veliko vnemo prenašal tudi na študente.

Povedal, je da se na UM dobro počuti zaradi prijaznih ljudi in vedoželjnih študentov. "Zanimata jih avstrijsko in evropsko pravo. Študentje majhnih držav morajo pogledati na drugo stran meje, študentom velikih narodov pa tega ni treba. V tem pogledu smo male države močne," je povedal novi častni doktor.

Nagrade in priznanja so podelili tudi študentom. Znak Leona Štuklja za izjemne športne dosežke je prejela alpska smučarka Meta Hrovat s Fakultete za organizacijske vede, plaketo Leona Štuklja pa nogometna ekipa Fakultete za varnostne vede. Listina za razvoj obštudijskih dejavnost je šla v roke Tjaše Heričko s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Listina za naj prostovoljca študenta Ivi Jajčevič z Medicinske fakultete in Listina za pomembne kulturne dosežke Janji Podgrajšek s Pedagoške fakultete. Mimo uradnega protokola je bil posebne zahvale rektorja deležen še sodelavec rektorata, šofer Zvonko Bračko, ki je več kot 20 let prevažal mariborske rektorje.
 
Vir: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/45-let-univerze-v-mariboru-zasluzna-profesorja-postala-jana-goriup-in-ludvik-toplak-10221744
Avtorica: Jasmina Cehnar

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih na RTV SLO o neuspeli tožbi zaradi terana, 9. septembra 2020

Datum objave: 10.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

O zavrnjeni tožbi Slovenije glede terana v Odmevih na RTV Slovenija komentira prof. dr. Janja Hojnik. Hrvaški vinarji lahko uporabljajo ime hrvaški teran.

Prof. dr. Janja Hojnik: "Zaščite porekla niso absolutne, izjeme so mogoče in Evrospka komisija je imela diskrecijo postaviti takšno izjemo kot jo je postavila!"

Celotno vsebino si lahko pogledate >> tukaj <<.

Doc. dr. Petra Weingerl na Prvem programu Radia Slovenija o razsodbi o teranu, 9. septembra 2020

Datum objave: 10.09.2020 | Datum poteka: 31.12.2030

Razsodba o teranu: Kakšen je izkupiček slovenske tožbe proti evropski komisiji in kaj zdaj? na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah doc. dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
 
Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana.

Vir: Prvi program Radia Slovenija