Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 65

Srečanje klasičnih gimnazij, 5. novembra 2019

Datum objave: 11.11.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Vabljeni k poslušanju in ogledu prispevkov medijev ob "Srečanju klasičnih gimnazij Slovenije", ki je potekalo dne 5.11.2019.

Radio Maribor in TV Maribor (od 19.10 dalje).

Dne 5.11.2019 je v okviru Srečanja klasičnih gimnazij Slovenije - Po poteh dijakov in profesorjev Klasične gimnazije v Mariboru na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala spominska akademija z nastopom pevskega zbora dijakov Prve gimnazije Maribor, ki so zapeli latinsko pesem Gaudeamus Igitur, uvodnim pozdravom dekanice Pravne fakultete Univerze v Mariboru red. prof. dr. Vesne Rijavec, nastopom govornika prof. dr. Alojza Križmana - predstavnika generacije nekdanjih dijakov, nekdanjega rektorja UM in nekdanjega župana Mestne občine Maribor ter zgodovinski pregled klasične izobrazbe, ki ga je pripravil prof. dr. Borut Holcman s Pravne fakultete UM.

Letošnje, že šesto tradicionalno srečanje klasičnih gimnazij Slovenije ob 260-letnici ustanovitve in 60-letnici njene ukinitve, je potekalo v organizaciji celotnega kolektiva Prve gimnazije Maribor pod vodstvom ravnatelja Hermana Pušnika.

Dogodka so se udeležili ravnatelji in dijaki Gimnazije Škofja Loka, I. gimnazije v Celju, Gimnazije Poljane, Gimnazije Novo mesto in Prve gimnazije Maribor.

Prof. dr. Boštjan Brezovnik in prof. dr. Borut Holcman na Omizju RTV Maribor o pokrajinah, 16. oktobra 2019

Datum objave: 17.10.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Ali bomo v Sloveniji dobili nove pokrajine?

Že nekajkrat smo v Sloveniji poskušali ustanoviti pokrajine, ki bi prinesle enakomernejši regionalni razvoj. A prave politične volje na koncu nikoli ni bilo. Lani je projekt ustanavljanja pokrajin stekel znova. Pripravo zakonodaje je tokrat prevzel Državni svet in strokovna skupina pod vodstvom mariborskega profesorja Boštjana Brezovnika. Kako daleč je predlog, kaj predvideva in ali je končno dozorel čas, da v Sloveniji pokrajine dobimo?

Celotno vsebino si poglejte >>tukaj<<.

Vabljeni tudi k prebiranju vsebine Ali bo nov poskus stvaritve slovenskih pokrajin uspešnejši od preteklih neuspehov? Slovenija naj bi imela v prihodnosti od osem do deset homogenih pokrajin.

Zaradi odsotnosti pokrajin smo prišli do dejanske centralizacije, ki se kaže v tem, da se Pomurje razvojno razvija 3,8-krat počasneje od osrednjeslovenske pokrajine, pravi vodja skupine, ki pripravlja projekt slovenskih pokrajin Boštjan Brezovnik.

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večerovi rubriki Branje o komisiji in komisarjih, 7. oktobra 2019

Datum objave: 09.10.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Zaslišanja kandidatov za komisarje se ne morejo izogniti poudarkom, iz katere države je kandidat, kateri politični skupini pripada ter kateri resor naj bi prevzel. Velike države - pomembni resorji, majhne države - manj pomembni resorji. Z nekaj izjemami. A integriteta in znanje posameznikov te ločnice presegajo.

Medtem ko Lenarčič počasi, a zagotovo stopa v komisarske škornje in s tem dobiva politično težo, ki je prej bojda ni imel, bi se slovenska politika morala bolj kot v njegov resor usmeriti v razmislek o tem, kako Lenarčiča nadomestiti pri njegovem dosedanjem delu za Slovenijo in kako povečati slovenski vpliv na evropskih institucijah.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik o zaslišanju komisarskih kandidatov, Studio ob 17H, 3. oktobra 2019

Datum objave: 04.10.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Ekipa, s katero želi Ursula von der Leyen prihodnjih pet let krojiti evropsko politiko, te dni prestaja svoj prvi preizkus v Evropskem parlamentu. Parlamentarnim odborom se predstavljajo kandidatke in kandidati za evropske komisarje - nekateri bolj uspešno, drugi manj. Tej selekciji, posamičnim resorjem ter izzivom za ekipo prihodnje predsednice Evropske komisije, se bo Luka Robida z gosti posvetil v tokratnem Studiu ob 17-ih.
V Studio prihajajo:
- dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,
- dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Mariboru,
- dr. Rok Spruk s katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Celotni vsebini prisluhnite >>tukaj<<.

Doc. dr. Miha Šepec na 24UR ZVEČER o tiralici zoper poslovneža Racmana

Datum objave: 01.08.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Koprsko okrožno sodišče je tiralico zoper poslovneža Sergeja Racmana odredilo, ko so za to nastopili zakonski pogoji. Kot so pojasnili s sodišča, se tiralica skladno z zakonom o kazenskem postopku odredi, če je oseba na begu. Slovenija s pomočjo Interpola sicer išče sedem oseb. Racmana, za katerega je sodišče pred dvema tednoma odredilo pripor v preiskavi suma zlorabe prostitucije v klubu Marina, Interpol išče z rdečim obvestilom oziroma najvišjo stopnjo tiralice. Osebe, na katere se nanaša to obvestilo, so na Interpolovem seznamu najbolj iskanih ljudi.

Celoten posnetek si poglejte >> tukaj <<.

(POGLED) Ko se države tožijo …prof. dr. Janja Hojnik, Večer, 11. julija 2019

Datum objave: 11.07.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Dolgoletne odprte težave Slovenije s Hrvaško so privedle do tega, da so po neuspelih diplomatskih prizadevanjih spori prispeli na sodišča. Tovrstni spori so zmeraj posebej občutljivi in zaznamovani z zanimanjem politike in javnosti. Države namreč niso običajne stranke sodišč, zato tovrstni spori ne morejo potekati kjerkoli.

 

Države niso običajne stranke sodišč zato, ker so suverene. Tudi na sodišče jih druga država prisilno ne more postaviti, ampak države same odločajo, na kak način bodo razreševale spore - zato za morebitno meddržavno tožbo potrebujejo medsebojno soglasje o načinu rešitve spora. Če takšnega soglasja za reševanje spora po pravni poti ne dobi, državi ostanejo diplomatska prizadevanja, eventualni gospodarski ukrepi in v zgodovini neredke napovedi vojne. Čeprav 33. člen Ustanovne listine Združenih narodov države poziva, da poskušajo spore reševati na miren način, države ni mogoče tožiti brez njenega soglasja, čeprav se to soglasje lahko izrazi na različne načine.

Tako država za vložitev tožbe zoper drugo državo na Meddržavno sodišče v Haagu, najvišje sodišče Združenih narodov, potrebuje soglasje tožene države. ZDA danes denimo zavračajo pristojnost tega sodišča v sporu med Palestino in ZDA, kjer je prva na sodišče v Haagu vložila tožbo zoper ZDA zaradi prenosa sedeža ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem. Sodišče se glede pristojnosti v tej zadevi še ni izreklo. Po drugi strani pa ZDA lani niso mogle ugovarjati pristojnosti tega sodišča v primeru tožbe Irana zaradi sankcij, ki so jih Iranu naložile ZDA v nasprotju s Pogodbo o prijateljstvu med tema dvema državama iz leta 1955, saj ta pogodba sodišču v Haagu izrecno podeljuje pristojnost za reševanje sporov med njima. Posledično so takoj po razsodbi ZDA odstopile od te pogodbe.

Prav tako mora z obravnavo tožbe zoper njo soglašati tožena država pred Meddržavnim sodiščem za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, ki je posledično v zadnjih nekaj več kot dvajsetih letih svojega obstoja razsodilo povprečno v nekaj več kot enem sporu letno. Meddržavne tožbe so predvidene s 33. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope. V tem primeru države s samim pristopom h konvenciji soglašajo z možnostjo, da jih druga država podpisnica toži zaradi kršitve konvencije.

To se je denimo zgodilo v štirih primerih tožb Cipra zoper Turčijo zaradi zasedbe severnega dela otoka, kjer je po dolgotrajnem postopku leta 2014, torej 40 let po zasedbi, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu Cipru dosodilo 90 milijonov evrov odškodnine. Nedavno je na tej podlagi Ukrajina začela tudi postopke zoper Rusijo zaradi okupacije Krima. V septembru 2016 pa je Slovenija na sodišče v Strasbourgu vložila tožbo zoper Hrvaško, z očitkom, da je Hrvaška Ljubljanski banki 25 let omejevala pravico do premoženja, ko ji je preprečevala, da bi iztožila za 430 milijonov evrov terjatev od hrvaških podjetij. Junija letos je Slovenija pred velikim senatom tega sodišča pojasnjevala, zakaj meni, da je sodišče pristojno za presojo te zadeve, Hrvaška pa je temu nasprotovala. Odločitve o pristojnosti za zdaj še ni.

Končno so meddržavne tožbe predvidene tudi od ustanovitve predhodnic današnje Evropske unije. Pogodba o delovanju EU (PDEU) predvideva dve poti: po 273. členu lahko države z medsebojnim soglasjem podelijo Sodišču EU vlogo arbitraže za razrešitev medsebojnega spora, po drugi strani pa 259. člen predvideva tožbo države članice EU zoper drugo državo članico zaradi kršitve prava EU, pri čemer se soglasje tožene države domneva zgolj na podlagi njene ratifikacije te pogodbe. Po 273. členu PDEU je denimo pred nekaj leti potekal spor med Avstrijo in Nemčijo glede razlage konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja med tema dvema državama, to pravno podlago pa je lani v Zagrebu kot ustrezno za spor med Slovenijo in Hrvaško v povezavi z nespoštovanjem arbitražne odločbe o meji videl tudi predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts. A Slovenija na hrvaško soglasje za tak postopek ni čakala, marveč je lani poleti vložila tožbo po 259. členu. Takih tožb je na Sodišču EU malo, saj države članice praviloma za kršitve prava EU toži Evropska komisija. A to se v primeru spora med Slovenijo in Hrvaško o meji ni zgodilo, zato je Slovenija tožbo vložila sama. Prav tako Evropska komisija ni prevzela nedavne tožbe Avstrije proti Nemčiji glede diskriminatornih vinjet, kjer je prejšnji mesec pred Sodiščem EU zmagala Avstrija. Kot tudi ne leta 2012, ko je Madžarska pred Sodiščem EU tožila Slovaško, zato ker je predsedniku Madžarske prepovedala obisk slovesnosti, ki jo je Slovaška razumela kot izkaz madžarske vladavine nad Slovaško. V slednjem primeru se je Madžarska neuspešno sklicevala na svobodo gibanja njenega predsednika, saj je Sodišče EU spor umestilo pod diplomatsko pravo, po katerem ima Slovaška predstavniku druge države pravico odreči dobrodošlico.

V navedeni situaciji se lahko vprašamo, zakaj bi države sploh kdaj dale soglasje za to, da so tožene. Zakaj sploh podpišejo mednarodne pogodbe, ki predvidevajo možnost meddržavne tožbe? Najbrž zato, ker želijo sodelovati z drugimi državami - in ne ohranjati nerazrešenih sporov, še manj pa, ker si želijo oboroženih konfliktov z drugimi državami. Pa vendar mirno reševanje sporov ni zmeraj mogoče - ali pa je predolgotrajno. V takih primerih se mehanizmi mednarodnega prava zdijo prešibki. Kot so pokazale slovenske izkušnje, je zato bolje v sporazume z drugimi državami vključevati določbe o sodiščih, ki bodo pristojna reševati morebitne spore, kot domnevati, da sporov ne bo. Meddržavne tožbe, v kakršne je vpletena Slovenija s svojo sosedo, nikakor niso enostavna stvar, saj povečujejo napetosti, a so vendarle boljša pot od tiste, ki terja uporabo sile, kot tudi od miselnosti, da je spore bolje prenašati na prihodnje rodove, kot jih reševati danes. Žal se zdi, da imata slednji poti v naši soseščini včasih več podpore od pravnega reševanja sporov.

Vir: https://www.vecer.com/pogled-ko-se-drzave-tozijo-10037124

Profesorja dr. Borut Holcman in dr. Boštjan Brezovnik o ustanovitvi pokrajin v Slovenski kroniki na RTV SLO, 9. julija 2019

Datum objave: 10.07.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Podan je bil predlog za ustanovitev 11 pokrajin s predvidenimi sedeži v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Velenju, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Celju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti.

Oglejte si prispevek, v katerem podata izjavo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Borut Holcman in prof. dr. Boštjan Brezovnik.

 


Vir: STA

V teku nove aktivnosti za ustanovitev pokrajin

Ljubljana, 10. julija - Skupina strokovnjakov, ki jo vodi Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, je pripravila osnutek zakona o pokrajinah. Razmišljajo o uvedbi 11 pokrajin, vezanih na mestne občine. Kako bodo potekale nadaljnje aktivnosti, pa so govorili na delovnem sestanku strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki je bil danes v DS.

Kot je pojasnil Brezovnik, osnutek zakona o pokrajinah temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.

Predvidoma do srede septembra bi pripravili še zakon o ustanovitvi pokrajin. Po Brezovnikovih besedah so se orientirali na koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. Izbiri takšnega izhodišča je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin.

Ostalih izvedbenih zakonov, ki bi urejali denimo financiranje in prenos pristojnosti, v tej prvi fazi ne bi pripravljali, saj bi jim vzelo več časa, kot so predvideli. Če jim uspe prepričati politiko, da je predlagani koncept dober, pa je po Brezovnikovem prepričanju zakon o pokrajinah vsebinsko zadosten.

Osnutke zakonodaje bi nato v septembru predstavili štirim predsednikom, 17. oktobra bi v okviru državnega sveta potekal na to temo strokovni posvet, 24. oktobra pa bi sledil še posvet pri predsedniku republike, kamor bi povabili tudi predstavnike vseh političnih strank. Na tem posvetu pa bi ugotovili, ali obstaja zadostna politična volja, da se pelje postopek naprej.

Zatem je predvidena javna razprava, v januarju oz. februarju bi začeli zbirati podpise podpore k predlogoma obeh zakonov, ki bi jih vložili po poti ljudske iniciative s podpisi 5000 volivk in volivcev. Ker bi bil to strokoven predlog, pa bi se izognili situaciji, da bi ena politična opcija podala predlog, druga pa bi ga zavrnila, je pojasnil Brezovnik.

Ideja je, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal pripeljati projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova realizacija možna. Nato bi se vklopila tudi vlada, na koncu so škarje in platno v njenih rokah in rokah poslanskih skupin v DZ, je pojasnil predsednik DS Alojz Kovšca. A dokler ne bo konsenza v lokalnih skupnostih in podpore projektu pri županih, lahko politika naredi karkoli, pa bo zadeva obstala, je dodal. Sta pa po njegovi oceni politična klima in odnos javnosti v tem trenutku ugodna bolj kot kdajkoli.

Ivan Žagar, ki je kot minister pred leti vodil na koncu neuspešen projekt ustanavljanja pokrajin, je prepričan, da tega ni mogoče izpeljati brez sodelovanja vlade. Izrazil je tudi bojazen, da bi lahko v primeru, da bi se razprava vlekla, zadeva zvodenela, sploh v drugi polovici mandata. Žagar tudi upa, da se ne bodo ukvarjali le s številom pokrajin, njihovimi imeni in sedeži, ampak s tistim, kar je daleč najbolj pomembno, torej vsebino oziroma vprašanjem prenosa pristojnosti.

Tudi strokovnjaki, ki so se oglasili s svojimi stališči, so naklonjeni temu, da se pozornost najprej nameni vprašanju, katere pristojnosti bi prenašali na pokrajine. Šele temu pa bi, kot se je zavzelo kar nekaj od njih, sledilo vprašanje števila pokrajin. Danes pa so med drugim izpostavili tudi vprašanje odprave dvotirnega upravnega sistema in vrste različnih administrativnih sistemov znotraj države, kot so recimo centri za socialno delo ali policijske uprave.

Strokovna skupina naj bi se znova dobila okrog 20. avgusta s konkretnimi predlogi za dopolnitev osnutka zakona. Brezovnik je napovedal, da se bodo potrudili do takrat pripraviti tudi razrez na konceptu 11 pokrajin. Septembra pa bi nato sledili regijskimi posveti, ki bi jih organizirala združenja občin.

Kot je dejal, se lahko skupini pridruži še kakšen strokovnjak, ki bi to želel, doslej se jih je zbralo skoraj 40, ki vsi delajo pro bono. Odprli pa so tudi posebno spletno stran, kjer že objavljajo osnutek zakona o pokrajinah.

V Večeru o pokrajinah in osnutku zakona o pokrajinah, ki ga je pripravila strokovna skupina pod vodstvom prof. dr. Boštjana Brezovnika, 9. julija 2019

Datum objave: 09.07.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

V državnem svetu in občinah za enajst pokrajin.

Takšen je predlog, ki se je izoblikoval ob ponovnem poskusu uvajanja pokrajin. Že jutri prvi strokovni posvet, jeseni pa politična realnost, ki bo pokazala, ali je sploh smiselno vložiti zakonodajni paket

Posebna strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z Univerze v Mariboru je po pregledu dosedanjih predlogov pokrajinske zakonodaje pripravila osnutek zakona o pokrajinah. O njem bodo že jutri razpravljali na strokovnem posvetu v državnem svetu.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih glede kršitve prava EU s strani Hrvaške v zvezi z neizvrševanjem arbitražne odločbe o meji, 8. julija 2019

Datum objave: 09.07.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik je komentirala prvo ustno obravnavo v postopku Slovenije proti Hrvaški na Sodišču EU glede kršitev prava EU s tem, ko Hrvaška ne izvršuje arbitražne odločbe o meji.

Celoten prispevek si oglejte >>tukaj<< od 18. minute dalje.

O dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški pa tudi na rtvslo.si z naslovom: "Pred velikim senatom Sodišča Evropske unije v Luksemburgu je potekala ustna obravnava glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe." z dne 8.7.2019
Celotna vsebina dostopna >>tukaj<<.

 

Prof. dr. Janja Hojnik glede patrulj na slovensko-italijanski meji, julij 2019

Datum objave: 06.07.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Skupne patrulje na slovensko-italijanski meji odpirajo vrsto vprašanj, predvsem glede spoštovanja schengenskih pravil.

Prof. dr. Janja Hojnik je podala izjavo za portal Večer, RTV SLO in siol.net.

"Povsem drugače bi bilo, če bi želela Italija v resnici na meji s Slovenijo postaviti ograjo. Nič takega se ne dogaja na slovensko-italijanski meji, kar bi lahko označili kot neke izjemne dogodke, ki ogrožajo njihovo varnost," je opozorila.

"Zgolj zato, ker Slovenija s tem nadzorom soglaša oziroma pri njem sodeluje, takšen nadzor še ni zunaj dometa prava EU, saj morajo biti vsi bilateralni dogovori držav članic Unije v skladu s pravom EU, če gre za področje, ki je urejeno s pravom EU. Svobodno gibanje oseb čez mejo je takšno področje," odločitev slovenskih in italijanskih politikov komentira Janja Hojnik, specialistka za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete.

Doc. dr. Miha Šepec na 24ur.com o dokaznih standardih za odreditev pripora, 27. junija 2019

Datum objave: 01.07.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru na 24ur.com o dokaznih standardih za odreditev pripora v primeru napada na mariborsko sodnico.

"To pomeni, da država mora imeti več kot 50-odstotno verjetnost, da je osumljenec res pravi storilec. Torej, dokazni standard za ta ukrep je res visoko postavljen," pojasnjuje Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete.

Celoten prispevek si lahko preberete in ogledate >>tukaj<<.

 

Prof. dr. Boštjan Brezovnik na Siol.net o pozivu mariborskega župana k doniranju, 13. junija 2019

Datum objave: 21.06.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Mariborski župan Saša Arsenovič že stopa po poti svojega vzornika, ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na zadnji seji mestnega sveta je namreč mariborski župan namignil, da bi morala večja podjetja za donacije nameniti več denarja. Spomnimo samo na primer iz Ljubljane, kjer je morala družba Gratel, ki je v prestolnici gradila optično omrežje, za dovoljenje za nadaljevanje del Ljubljanskemu gradu donirati pol milijona evrov. Kdaj gre torej za zlorabo in kdaj za dober namen?

A kot opozarja profesor na mariborski pravni fakulteti, je meja tanka. "Če bi pogojevali izdajo določenih dovoljenj za to, da lahko podjetja opravljajo gospodarsko dejavnost ali pridobijo gradbena dovoljenja, bi bila to sporna praksa, sicer pa gre za klasičen poziv, za katerega se odločajo tudi župani in županje v drugih občinah," pojasnjuje Brezovnik.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik o zavrnitvi kandidature Marka Pavlihe, v Dnevniku in Odmevih, 10. junija 2019

Datum objave: 11.06.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Prof. dr. Janja Hojnik v Dnevniku na RTV SLO dne 10. junija 2019 o zavrnitvi kandidature dr. Marka Pavlihe.

Profesorico Hojnik predvsem skrbi, da gre v primeru te zavrnitve za negativen vpliv na druge slovenske kandidate, v manjših državah članicah EU že obstaja težava najti primerne kandidate.

Celoten prispevek si oglejte >>tukaj<<.


V vsebini Odmevov tudi o sedem članskem odboru v Bruslju, ki je zavrnil kandidaturo Pavlihe za sodnika. Gre za prvo zavrnitev slovenskega kandidata. Pravno argumentacijo je podala red. prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Prof. dr. Hojnik: »Statistika kaže, da zavrnejo že vsakega sedmega kandidata.«

Nov razpis je edina možnost, že zaradi avtoritete članov tega odbora po 255. členu Pogodbe o Evropski uniji je mnenja profesorica dr. Hojnik.

Celoten prispevek si oglejte >>tukaj<<.

Prof. dr. Boštjan Brezovnik o spornih hčerinskih družbah javnih podjetij, 12. maja 2019

Datum objave: 13.05.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

V Prvem dnevniku na RTV SLO prof. dr. Boštjan Brezovnik o spornih hčerinskih družbah javnih podjetij v Mariboru.

Prof. dr. Brezovnik: "Z izgovorom, da javna podjetja ne morajo opravljati klasičnih gospodarskih dejavnosti", so hčerinska podjetja ustanavljali kot po tekočem traku...

Celoten prispevek si lahko ogledate >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večerovem Pogledu o cenovni diskriminaciji, 24. aprila 2019

Datum objave: 25.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Vabljeni k branju prispevka red. prof. dr. Janje Hojnik v Večerovi rubriki Pogled z naslovom "Je prav, da Staršani smučajo na Pohorju ceneje kot občani Markovcev?".

Profesorica dr. Hojnik: "Občina Bovec je bila v okviru alternativnega reševanja sporov v EU (Solvit) opozorjena, ker je slovaškim in madžarskim podjetjem za rafting zaračunavala višje pristojbine za dostop do Soče kot slovenskim podjetjem. Hrvaško je poleti 2016 opozorila Evropska komisija, ker je nerezidentom zaračunavala (veliko) višje cene za ribiške dovolilnice kot rezidentom. Pa prakso Disneylanda, ki družinam iz različnih držav članic ponuja različne cenovne pakete družinskih vstopnic v Disneyland Paris."

Red. prof. dr. Janja Hojnik: "Sama se ne strinjam, da je prav, da so vse te prakse prepovedane s pravom EU. Sploh ko gre za zasebne subjekte, ki nimajo prevladujočega položaja na trgu, ampak so le eden od mnogih ponudnikov, med katerimi lahko potrošniki izbiramo, menim, da takšna prepoved nesorazmerno posega v svobodno določanje cen, ki je eden od elementov pogodbene svobode."

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Jurij Toplak o izpodbijanju pravilnosti županskih volitev in volitev v mestni svet, Večer, 17. aprila 2019

Datum objave: 18.04.2019 | Datum poteka: 31.12.2030

Bo upornik Vili Kovačič zrušil še ljubljanskega župana Jankovića?

"Takšen je standard v Evropi: če kampanja ni poštena, se glasovanje razveljavi," za Večer komentira sklep ustavnega sodišča ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, "saj to utrjuje zaupanje ljudi v poštenost volitev." 

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.