Novice-mediji

Novice 1 do 20 od 39

Prof. dr. Jurij Toplak v Večeru o obveznem in absolutnem prednostnem glasu, 14. marca 2019

Datum objave: 15.03.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Vodilni pravniki s področja volilnega prava pišejo predsedniku republike Borutu Pahorju o spremembah volilne zakonodaje, za katero je decembra lani ustavno sodišče odločilo, da ni skladna z ustavo.

Dr. Jurij Toplak, dr. Franc Grad, dr. Ciril Ribičič, dr. Saša Zagorc in dr. Igor Kaučič so kot vodilni slovenski pravniki za področje volilnega prava podpisani pod ustavnopravna izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodiča številka U-I-32/2015.

Celotno vsebino preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru o morebitnem odvzemu državljanstva borcem, ki so se borili na strani islamske države in njihovim družinam z naslovom Država ni golf klub, 13. marca 2019

Datum objave: 14.03.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

"Država ni golf klub, ki lahko tiste, ki po igrišču nevarno mahajo s palicami, izključi iz kluba, ampak mora ustrezno skrbeti za dobre in slabe državljane, predvsem pa preprečevati, da bi slabi škodovali dobrim, ne pa svojih nevarnih državljanov naprtiti nekim drugim državam."

"Zato mislim, da gre v takih primerih za arbitrarni odvzem državljanstva, ki je v nasprotju s 15. členom Splošne deklaracije o človekovih pravicah."

"Tudi med Slovenci smo imeli sirskega borca. Zakaj bi njemu vzeli slovensko državljanstvo, če ga najhujšim morilcem nismo? Smo Metoda Trobca peljali na mejo in ga izgnali?"

Celotno vsebino si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v časniku Večer o odhajanju delovne sile, 26. februarja 2019

Datum objave: 27.02.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

"Naj gredo, bodo že prišli drugi"
Prof. dr. Janja Hojnik: "Na Ptuju, kjer sem doma, je bil še nedavno sredi mesta postavljen velik plakat s ponudbo za delo slovenskim negovalkam in medicinskim sestram v Avstriji, medtem ko številne družine svoje starejše sorodnike vpisujejo v zasebne domove za ostarele na hrvaški strani meje. Ti obmejni domovi prispevajo drobtinice k temu, da je izseljevanje ljudi iz hrvaških regij, ki mejijo na Slovenijo, med najnižjimi na Hrvaškem, medtem ko se drugod po državi dogaja pravi eksodus."

Očitno torej danes za delo sposobni migrirajo proti severu, za delo nesposobni pa proti jugu EU.

Kmetje so nekoč dobro vedeli, kaj se zgodi, če zaradi zadrtega očeta odidejo vsi potomci s kmetije. Kako da tega ne vemo danes?


V okoliščinah, ko se trg delovne sile po Evropi krči in mladi odhajajo v druge države članice Evropske unije, kjer dobijo višje plače in boljše delovne razmere, je zasebni sektor fleksibilen, iskanim kadrom viša plače in izboljšuje delovne razmere. Kaj pa javni sektor? Vse bolj očitno postaja, da čeprav je bil javni sektor zaradi stabilnosti zaposlitve tradicionalno med kadri zaželen, rigidnost plačnega sistema, ki v njem velja, danes močno ogroža številne stebre tega sistema.

Za to lahko krivimo Evropsko unijo, ki zagotavlja svobodo gibanja delavcev. Ta svoboda je bila postavljena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v tedanjih državah članicah Evropske gospodarske skupnosti, ki so v času povojne obnove imele visoko gospodarsko rast (tako visoko, da se je v šestdesetih letih za članstvo odločilo celo evroskeptično Združeno kraljestvo), močno primanjkovalo delovne sile. Ne samo, da je Nemčija tako želela s pravili Evropske skupnosti priti do delavcev, ki niso mogli najti dela na jugu Italije, vse tedanje države članice so bile zelo odprte tudi za jugoslovanske delavce pa tudi za delavce iz njihovih kolonij in drugih predelov sveta. Danes se dogaja podobno, vsaj za določene poklice.

Za javni sektor pri svobodi gibanja sicer obstajajo določene izjeme. Pogodba o delovanju EU državam članicam omogoča, da določene poklice pridržijo lastnim državljanom. To velja denimo za sodnike, vojake, policiste in uradnike, ne pa tudi za tiste, ki ne izvršujejo javne oblasti, kot so kuharji v vojski, čistilke pri policiji, tudi ne za učitelje, zdravnike in medicinske sestre. A zaradi spremenjenih razmer na trgu dela se države članice danes odrekajo tudi pravici pridržanja prve skupine poklicev domačim državljanom. Nemčija denimo v zadnjem času intenzivno diskutira o tem, da bi svojo vojsko (Bunderswehr) odprla tujim državljanom. Kdo od mladih bo izbral službo v Slovenski vojski za 600 evrov plače, če mu bo Nemčija za isto delo ponujala nekajkrat višjo plačo? A naj vojak raje dela 40 let v Sloveniji kot 10 let v Nemčiji za isto skupno plačo?

Vsak dan v medijih spremljamo zgodbe o odhodih zdravnikov v tujino. Kjer gre za težko nadomestljive specialiste, denimo kardiologov, je udarec za naše javno zdravstvo zelo neposreden. Tudi pomanjkanje nekaj sto ginekologov je zelo resen problem. Vse bolj akutna je tudi situacija med negovalci in medicinskimi sestrami. Ko to pišem, medicinska sestra na televiziji opozarja, da se bomo morali privaditi, da bomo svoje onemogle svojce negovali kar sami. Smo jih pripravljeni? Na Ptuju, kjer sem doma, je bil še nedavno sredi mesta postavljen velik plakat s ponudbo za delo slovenskim negovalkam in medicinskim sestram v Avstriji, medtem ko številne družine svoje starejše sorodnike vpisujejo v zasebne domove za ostarele na hrvaški strani meje. Ti obmejni domovi prispevajo drobtinice k temu, da je izseljevanje ljudi iz hrvaških regij, ki mejijo na Slovenijo, med najnižjimi na Hrvaškem, medtem ko se drugod po državi dogaja pravi eksodus.

Očitno torej danes za delo sposobni migrirajo proti severu, za delo nesposobni pa proti jugu EU. Pred nekaj leti sem na avstrijskem radiu poslušala novice, da jim močno primanjkuje učiteljev matematike, danes pa že berem, da zaradi odhoda številnih madžarskih učiteljev v Avstrijo ponekod na Madžarskem matematiko in naravoslovje poučujejo kar učitelji umetnosti.

Ravnateljica mariborske univerzitetne knjižnice zaman išče računalniškega strokovnjaka, saj ji je dosedanji pobegnil v veliko podjetje v Avstrijo. Od univerze pričakujemo, da bo obdržala doktorje računalništva na delovnih mestih asistentov za 900 evrov plače. Tem ni treba v Avstrijo, z doktoratom iz računalništva, elektrotehnike in podobnih disciplin lahko mlad strokovnjak danes tudi v Mariboru dobi 3000 evrov in več neto plače. Majhen odsev podatka Evropske komisije, da bo v Evropski uniji zaradi digitalizacije gospodarstva samo do leta 2020 primanjkovalo 800.000 računalniških strokovnjakov.

Ali slovenska politika razmišlja, kateri naš doktor medicinskih ali inženirskih znanosti, z izvirnimi dognanji denimo na področju oči, srca ali računalniškega programiranja, ki so zanimiva za priznane tuje znanstvene revije (take objave namreč pričakujemo od raziskovalcev na univerzi), bo delal na slovenski univerzi kot docent za 1400 evrov plače, če mu zdaj že Kitajci ponujajo 50.000 evrov letno samo za to, da ob objavi za svojim imenom pripiše njihov inštitut?

Pojavljajo se seveda zamisli o tem, da bi strokovnjakom, ki nam jih primanjkuje, prepovedali odhod iz Slovenije. A tudi tukaj, tako kot pri mesu, pozabljamo na pravila enotnega trga. Če smo v bivšem režimu ljudem odvzeli potne liste in jim tako (vsaj poskušali) preprečiti odhod, to danes ni v skladu s svobodo gibanja po EU. Zamisli o tem, da bi mladim, ki študirajo na madžarskih univerzah, prepovedal odhod v tujino ali pa jim vsaj naložil visoko odškodnino za stroške šolanja, je imel madžarski predsednik vlade Viktor Orban.

Če ne bi slovensko prebivalstvo v celoti predstavljalo zgolj kaplje (velikosti 0,4 odstotka) v celotnem prebivalstvu EU, bi lahko morda kaj rešili s tem, ko bi močno zmanjšali število vpisnih mest na univerzah za smeri, kjer diplomanti ne dobijo zaposlitve, in povišali vpisna mesta za poklice, v katerih nam primanjkuje strokovnjakov. Preusmerimo filozofe na medicino in računalništvo. A ne da obenem izboljšamo plače in delovne razmere v Sloveniji, bi s tem ob odprtem trgu EU zgolj izobrazili več iskanih kadrov za sever Evrope. Minister je glede zdravnikov izjavil, da naj slovenski zdravniki kar gredo, saj bodo prišli drugi. Če zanemarimo (nezanemarljiv!) problem komunikacije slovenskih pacientov z makedonskimi in libanonskimi zdravniki, je na mestu vprašanje: a bomo za vse prej omenjene poklice rekli, naj gredo, ker bodo že prišli drugi? Od kod neki? Iz Bolgarije? Ali pa bomo v Slovenski vojski zaposlovali hrvaške državljane? In le kaj naj bi iskane strokovnjake iz Bolgarije in hrvaške vojake ustavilo v Sloveniji, da ne bodo tudi oni odšli v Avstrijo in Nemčijo?

Kmetje so nekoč dobro vedeli, kaj se zgodi, če zaradi zadrtega očeta odidejo vsi potomci s kmetije. Kako da tega ne vemo danes?


Vir: https://www.vecer.com/vecerno-branje-naj-gredo-bodo-ze-prisli-drugi-6667524

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih o vračanju evropskih borcev iz Sirije, 19. februarja 2019

Datum objave: 21.02.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Vabljeni k ogledu Odmevov na temo ali bo islamska država dokončno poražena? Civilisti zapuščajo območje spopadov na vzhodu Sirije, Trump pozval evropske države, naj sprejmejo svoje državljane, evropske države pa si glede tega niso edine.

V živo se je iz mariborskega studia javila prof. dr. Janja Hojnik.

Celotno oddajo si oglejte >>tukaj<<.

Zasl. prof. dr. Silvo Devetak v oddaji Dober večer, Televizija Maribor, 21. januarja 2019

Datum objave: 28.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Gost oddaje Dober večer je dr. Silvo Devetak, ki je najpomembnejši del svoje akademske kariere posvetil zaščiti človekovih pravic, narodnostnim, etničnim in drugim manjšinam. Odnose med Ukrajino in Rusijo, migracije, pretok delovne sile, medverske odnose, spoštovanje človekovih pravic in prava v državah jugovzhodne Evrope, je raziskoval že na prelomu tisočletja, ko ni bilo sirskih beguncev, in si politične elite niso belile glave z naraščajočo popularnostjo radikalnih idej ali jezo delavskega in nižjih slojev srednjega razreda. Kje smo danes, in kaj smo spregledali?
Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved.

Vabljeni k ogledu oddaje!

Vir: https://www.rtvslo.si/tvmaribor/oddaje/919

Predstavitev Leksikona filozofije ddr. Antona Stresa, med sogovorniki tudi prof. dr. Tomaž Keresteš, Večer, 23. januarja 2019

Datum objave: 28.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor je bila dne 23. januarja 2019 predstavitev Leksikona filozofije ddr. Antona Stresa, ki vsebuje več kot 2400 gesel za vstop v filozofijo. Pod organizacijo predstavitve tega ambicioznega knjižnega projekta so se podpisali Univerzitetna knjižnica Maribor, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Enota v Mariboru, Pravna fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Celjska Mohorjeva družba. Sogovornik na dogodku je bil tudi izr. prof. dr. Tomaž Keresteš s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Več si preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Borut Holcman v Prvem dnevniku o obnovi sodnega stolpa na Lentu, 19. januarja 2019

Datum objave: 21.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Prof. dr. Borut Holcman s Pravne fakultete Univerze v Mariboru o sodnem stolpu na Lentu v Mariboru: "Po vseh pravilih in standardih kakor jih poznamo v Evropi z vidika pravne zgodovine, se v prostoru, kjer je bil prisoten samostan oz. kjer je bila prisotna Cerkev, nikoli ni šlo za prostor, kjer bi nekoga obsojali,..."

Celotno vsebino si lahko ogledate >>tukaj<<.

20. Bob leta 2018 v rokah zmagovalke prof. dr. Verice Trstenjak

Datum objave: 21.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

V Večeru, Verica Trstenjak: Imamo nalogo, da se oglasimo in kritiziramo, 19. januar 2019

Po podelitvi Boba leta je letošnja dobitnica Verica Trstenjak povedala, kaj ji nagrada pomeni in tudi, zakaj meni, da je treba kritizirati politiko.

Za Večer je dr. Verica Trsternjak povedala, da ima njen bob sporočilno vrednost politikom. "Da je njihova naloga izboljšati položaj Slovenije. Delati za dobro vseh državljanov, seveda ta moj konkretni bob pa, da je treba pripraviti pogoje za vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine. Za motiviranje mladih ljudi, da si bodo pridobivali nova znanja, da bodo konkurenčni. Politiki morajo prevzeti to odgovornost, zato, da bo boljše vsem nam državljanom v Sloveniji in seveda naši domovini".

"Nagrada me samo opogumlja v tem, da se bom še nadalje oglašala, kadar se bodo zgodile kršitve prava, moralnih in drugih vrednot na takšni stopnji, da se bo treba oglasiti," je pojasnila.

Na koncu pa je še dodala, da se morajo tisti, "ki nam je dana ta možnost, imamo nalogo, da se oglasimo in da kritiziramo ter povemo politikom, kaj je narobe, kaj je prav in kako naj bi bilo prav."

Več preberite >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru o nespoštovanju arbitražne odločbe o meji, 12. januarja 2019

Datum objave: 14.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Red. prof. dr. Janja Hojnik je v Večeru komentirala slovensko tožbo proti Hrvaški glede nespoštovanja arbitražne odločbe o meji pred Sodiščem EU.

"Hrvaški odgovor na slovensko tožbo v postopku ničesar ne spreminja. Hrvati so razumljivo iskali argumente v svojo korist, kar pa ne pomeni, da bo Sodišče EU sledilo njihovim argumentom," dosedanji in prihodnji potek postopka pred Sodiščem EU komentira dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Hojnikova meni, da je Slovenija tožbo dobro utemeljila: "Vemo tudi, da se je s slovenskim stališčem strinjala pravna služba Evropske komisije, tako da menim, da bo treba sedaj predvsem počakati na nadaljnje informacije iz Luksemburga."

Največja hrvaška skrb je, da bi Sodišče EU v zadevi odločilo v prvi polovici leta 2020, ko Hrvaška predseduje Svetu EU

Celoten tekst na https://www.vecer.com/neodzivanje-na-vse-kar-pride-s-hrvaskega-6643321.

Prof. dr. Borut Holcman o družini kot vrednoti, v radijski oddaji Iz roda v rod, 30. decembra 2018

Datum objave: 07.01.2019 | Datum poteka: 31.12.2020

Gost tokratne verske oddaje IZ RODA V ROD nacionalnega programa RADIA MARIBOR je prof. dr.BORUT HOLCMAN - profesor pravne zgodovine s poglavji cerkvenega prava in etike ter nemške pravne terminologije na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.
Tema: DRUŽINA NA RAZPOTJU, družina kot vrednota - ne kakršnakoli, pač pa tradicionalna, svetopisemska.

Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.

Vabljeni k poslušanju >>kliknite tukaj<<.

Okrogla miza na Pravni fakulteti z evropsko poslanko go. Tanjo Fajon, Večer, 11. decembra 2018

Datum objave: 11.12.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Na 70. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic so se na Pravni fakulteti pogovarjali o Sloveniji in Evropski Uniji v prihodnjem letu in dlje.

V ponedeljek, 10. decembra 2018, je v sklopu Študentskega sveta Pravne fakultete Univerze v Mariboru v dvorani Auditorium Maximum na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala okrogla miza na temo »Slovenija v letu 2019 – kam naprej?« Okroglo mizo so s svojim širokim poznavanjem tematike obogatili naslednji pomembni gostje: evropska poslanka ga. Tanja Fajon, prof. dr. Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.  Pogovor je oblikoval in vodil g. Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera.

 

Navzoče študente prava, njihove profesorje in povabljene goste je najprej pozdravila študentka Petra Zupančič, ki je dogodek, ob podpori dekanice prof. dr. Vesne Rijavec ter prof. dr. Tjaše Ivanc, tudi organizirala.  Po izrečenih pozdravnih besedah dekanice, je stekel razgovor na teme, ki v tem trenutku pomenijo izziv in kličejo k iskanju odgovorov in boljših rešitev.

Doc. dr. Petra Weingerl v Večeru: "Napaka je, če si prepričan le o svojem prav", 3. decembra 2018

Datum objave: 04.12.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Docentka s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, raziskovalka in predavateljica, o pravu, sodstvu, akademskem svetu, študiju doma in v tujini.

OD 1 DO 5

Kakšen je dober pravnik?
"Preudaren, z občutkom za pravičnost, etiko in moralo."

Kaj je ključno, kar morajo usvojiti študentje prava?
"Da razumejo poslanstvo prava kot dobrega in pravičnega in ga znajo uporabljati v dobre namene. Poskušam jih usmerjati, naj se ne učijo stvari na pamet, ampak naj razumejo namen neke ureditve, zakonodaje, načel kot celoto, ki se prepleta z drugimi pravnimi področji."


 

Zakaj je pravo postalo tako zveličavno in pravnika potrebujemo na vsakem koraku?
"Res je, za mnoge stvari potrebujemo advokata. Pravni jezik je pogosto zapleten in nejasen, tako da niti normalno funkcionalna oseba ne zna napisati povprečnega dopisa, ker ne razume, kaj od nje hočejo. Pravo pa mora biti jasno in dostopno."

Kaj menite o stališču, da narod dobi takšnega voditelja, kot si ga zasluži?
"To načeloma drži. Narod si v veliki meri piše sodbo sam, s tem, koga voli na volitvah. Zato je nujno, da se ljudje na volitve odpravijo dobro informirani."

Kako dojemate facebook, twitter, instagram in druga družabna spletna omrežja?
"Za politična obračunavanja niso primerni. So pa enkraten medij za prenašanje določenih informacij, mnenj in hitro, instantno diskutiranje v globalnem prostoru."

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Najvplivnejši pravniki, med njimi prof. dr. Jurij Toplak in doc. dr. Miha Šepec: Več osebne odgovornosti, več pluralizma, RTV SLO, 27. novembra 2018

Datum objave: 27.11.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Najvplivnejši pravniki so se strinjali, da bi potrebovali več pluralnosti in prevzemanja odgovornosti. K temu so pozvali predvsem v povezavi z izjavo vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus.

Toplak: Dolgo smo bili nepluralni
Profesor na pravni fakulteti v Mariboru Jurij Toplak je menil, da slovenska družba zaradi dolgega obdobja nepluralnosti v prejšnjem sistemu še ni povsem pluralna. Glavno nalogo, da to nekoč postane, ima po njegovi oceni ustavno sodišče. "Kajti če ljudstvo in parlament, ki ga to ljudstvo izvoli, v sebi nimata pluralnosti, potem pluralnosti tudi ne bosta zagotovila," je opozoril.

Odmevna zadeva Pro Plus
Na okrogli mizi so med drugim spregovorili tudi o sicer pozneje umaknjeni izjavi vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus. Profesor na mariborski pravni fakulteti Miha Šepec je menil, da imajo posamezni pravniki, ki imajo dovolj znanja in poguma, vso pravico, da kritično presojajo odločitve ESČP-ja, ne more pa si tega privoščiti organ, ki je zavezan spoštovati odločbe ESČP-ja. "Ko se zgodi kaj takega, se upravičeno vprašamo, kje sta tu pravna varnost in pravna država," je dejal. Na splošno so bili navzoči pravniki enotni, da bi morala zadeva doživeti epilog in da bi za izjavo nekdo moral prevzeti odgovornost.


Po izboru portala IUS-INFO

Vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/najvplivnejsi-pravniki-vec-osebne-odgovornosti-vec-pluralizma/473107?fbclid=IwAR1IYAC-SSbJ5M-ITSfFKoJxyFFXFPaH11jubppboIzJi9mJSjg8w2QOqeY

 

Prof. dr. Boštjan Brezovnik o Lokalnih volitvah 2018, RTV SLO, 18. novembra 2018

Datum objave: 20.11.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

O tem, kaj čaka nove županje in župane se bosta z zanimivimi sogovorniki, med njimi tudi s profesorjem dr. Boštjanom Brezovnikom, pogovarjala Jan Novak in Janja Koren, politično analizo izidov volitev s posebnimi gosti pa pripravlja Tanja Gobec.

Vabljeni k ogledu prispevka.

(Od 44 min dalje).

Vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/lokalne-volitve-2018/174576542

Prof. dr. Boštjan Brezovnik v Večeru na temo Orodja še vedno v predalih občin, 10. novembra 2018

Datum objave: 12.11.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Moč občin je dana z ustavo. Njihova dostopnost prebivalkam in prebivalcem ter njihovo delovanje za koristi ljudi pa še vedno ne ponujata vseh možnosti, ki jih dajeta sodobnost in demokracija.

Boštjan Brezovnik: "Najprej je treba poskrbeti za temeljne stvari in potrebe ljudi."

Celoten članek si preberite >>tukaj<<.

Na pot, ki je pred slovenskimi občinami, ko pride do večje demokratičnosti vodenja in soupravljanja lokalnih skupnosti, opozori tudi Boštjan Brezovnik, profesor na mariborski pravni fakulteti. Dolgoletni raziskovalec lokalne samouprave je od letos član skupine neodvisnih strokovnjakov evropske listine lokalne samouprave pri Svetu Evrope, vodi pa tudi mariborski inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo.


Tudi Boštjan Brezovnik poudari, da so prav občine tiste, ki skrbijo za zagotavljanje številnih uslug, od neprofitnih občinskih stanovanj do vrtcev in šol, ki se dotikajo prav življenja mladih do 30. leta, ki pa jih je med volivci v zadnjem desetletju proporcionalno vse manj po celi Evropi. Strokovnjak za lokalno samoupravo vidi več razlogov: ljudje na lokalni ravni srečujejo tako državne organe, denimo upravne enote, kot tudi občinske službe, zaradi česar pride pogostokrat do zamenjave pri razumevanju pristojnosti – in nato do razočaranja. Hkrati vidi, da je "lačnost ljudi po demokraciji" že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je raven življenjskega standarda in socialne kakovosti za mnoge začela zmanjševati, upadla. "Ljudje so videli, da se nič ne spremeni, če sodelujejo na volitvah ali ne," pojasni.

Prof. dr. Verica Trstenjak v Večeru: "Oglašam se, ker želim več pravne države v Sloveniji", 29. oktobra 2018

Datum objave: 09.11.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Piše kandidatka za ustavno sodnico. dr. Verica Trstenjak. "Ker se dobri umikajo s funkcij oziroma se ne odločijo za kandidaturo, na funkcije pa prihajajo manj sposobni, po prijateljskih, družinskih in političnih povezavah."

"Ne pripadam nikomur in nisem od nikogar. Vse, kar sem dosegla, sem dosegla s pridnostjo, poštenostjo in znanjem. Nisem v nobenih lobijih, ne v eliti ne v omrežjih. Sem Verica Trstenjak, Prlečka, Slovenka, Evropejka, oseba, ki je pripravljena strokovno, pridno in pošteno delati. Nikomur nisem nič dolžna, razen mojim staršem za vzgojo in vrednote."

Celoten intervju si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih na temo "Je bil odziv vrhovnega sodišča neprimeren?"

Datum objave: 31.10.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

V petek, 26. oktobra 2018, je v Odmevih z voditeljico go. Rosvito Pesek svoje stališče o obvestilu na spletni strani Vrhovnega sodišča RS, ki je javnost obvestilo, da bo spoštovalo le tiste odločbe ESČP, ki jih prepričajo, podala prof. dr. Janja Hojnik.

Prof. dr. Janja Hojnik: "Vrhovno sodišče RS take odločitve ne more sprejeti. Slovenija se je na najvišji ravni odločila, da bo članica Sveta Evrope, podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah in tukaj strasbourško sodišče igra vlogo vrhovnega razsojevalca."

in še: "Bojim pa se, da kasneje, ko bo epilog te zgodbe veliko manj dramatičen, se ta ne bo toliko širil po Evropi in bomo tako zapadli pod te države - nestabilne demokracije, ki ne vedo ali naj upoštevajo višja sodišča ali ne in dejansko obstaja nevarnost povzročitve zmede v slovenski javnosti - med državljani, med sodniki nižjih instanc itn."

Rosvita Pesek je v oddaji prebrala tudi izjavo kolega prof. dr. Jurija Toplaka, ki je dejal: "Nepopravljiva škoda in napačno sporočilo, ki je bilo s to izjavo dano drugim sodiščem."

Celotno vsebino si lahko ogledate >>tukaj<<.

(PORTRET TEDNA) Predsednik v nevarnih časih - prof. dr. Rajko Knez v Večeru, 27. oktobra 2018

Datum objave: 31.10.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Položaj ustavnega sodnika se je specialistu za EU-pravo z mariborske Pravne fakultete "zgodil", zdaj bo moral dr. Rajko Knez sodno "varnostno mrežo" utrjevati bolj, kot si je bil mislil.

Enajsti predsednik ustavnega sodišča, šteto od junija 1991, bo, ko bo 19. decembra sedel v predsedniško sobo v Plečnikovi stavbi čez cesto od parlamenta, pet minut od vrhovnega sodišča, ki mu je zadnja leta pred prestopom med ustavne sodnike bil (višji pravosodni) strokovni sodelavec, da je povezal teorijo s prakso, imel stik s sodstvom, kakor je bil rekel na javni predstavitvi pri predsedniku republike. Šestintrideseti po vrsti slovenski ustavni sodnik je prihodnje leto 50-letnik dr. Rajko Knez, po rojstvu Slovenjgradčan, po naslovu Mariborčan iz Peker.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.