Novice-mediji

Novice 41 do 60 od 60

(PORTRET TEDNA) Predsednik v nevarnih časih - prof. dr. Rajko Knez v Večeru, 27. oktobra 2018

Datum objave: 31.10.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Položaj ustavnega sodnika se je specialistu za EU-pravo z mariborske Pravne fakultete "zgodil", zdaj bo moral dr. Rajko Knez sodno "varnostno mrežo" utrjevati bolj, kot si je bil mislil.

Enajsti predsednik ustavnega sodišča, šteto od junija 1991, bo, ko bo 19. decembra sedel v predsedniško sobo v Plečnikovi stavbi čez cesto od parlamenta, pet minut od vrhovnega sodišča, ki mu je zadnja leta pred prestopom med ustavne sodnike bil (višji pravosodni) strokovni sodelavec, da je povezal teorijo s prakso, imel stik s sodstvom, kakor je bil rekel na javni predstavitvi pri predsedniku republike. Šestintrideseti po vrsti slovenski ustavni sodnik je prihodnje leto 50-letnik dr. Rajko Knez, po rojstvu Slovenjgradčan, po naslovu Mariborčan iz Peker.

Celotno vsebino si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Boštjan Brezovnik o novembrskih volitvah v oddaji 24UR Fokus, 21. oktobra 2018

Datum objave: 24.10.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

Kako glasujejo volivci na lokalnih volitvah?

18. novembra bomo volili občinske svetnike in svetnice ter župane in županje. Marsikje zato prav zadnje mesece in tedne pospešeno brnijo delovni stroji, v polnem teku so različna otvarjanja in slovesnosti. Izkušnje kažejo, da ideologija in strankarska pripadnost praktično ne vplivata na izvolitev županov. Daleč največ županov, ki so bili izvoljeni  na zadnjih volitvah, je bilo nestrankarskih. 

Vabljeni k ogledu prispevka, v katerem poda svoje mnenje izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik. (Od 11 minute dalje).

Prof. dr. Borut Holcman v oddaji Iz roda v rod na Radiu Maribor, 23.septembra 2018

Datum objave: 26.09.2018 | Datum poteka: 31.12.2020

V ponedeljek 24.9.2018 mineva 156 let od smrti blaženega škofa Antona Martina Slomška. Kako nas Slomšek nagovarja danes – iz 19. v 21.stoletje - bomo spregovorili v tokratni verski oddaji Iz roda v rod nacionalnega programa Radia Maribor. Naš gost je nekdanji katoliški duhovnik, profesor cerkvenega prava na Pravni fakulteti v Mariboru dr.Borut Holcman. Kako s Slomškovo optiko gledati na sodoben čas in odnose v njem.
Avtor oddaje: Tone Petelinšek.

Oddaji prisluhnite >>tukaj<<.

Vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/iz-roda-v-rod/174564173

Prof. dr. Borut Holcman v radijski oddaji Radijska delavnica znancev o Veri med zasebnim in javnim, 17. septembra 2018

Datum objave: 18.09.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Po ustavi sta sicer država in cerkev ločeni, v praksi pa se raven vernosti na osebni-intimni in institucionalni ravni kdaj tudi prepletata. V oddaji sodelujejo: - zdravnik dr. Daniel Grabar-strokovni direktor bolnišnice v Murski Soboti; je tudi superintendent zveze Binkoštnih cerkva Slovenije, - katoliški duhovnik, upokojeni prof. filozofije dr. Janez Juhant iz Ljubljane, je tudi programski svetnik RTV Slovenija, - ing. radiologije mag.Zdravko Luketič-tudi podžupan Mestne občine Maribor, - Vasja Lavrič – član Društva ateistov Slovenije, - dr. Borut Holcman – prof. cerkvene zgodovine, cerkvenega prava, nemške pravne terminologije in etike na Pravni fakulteti v MB, je tudi nekdanji kat.duhovnik, poročen… Avtor oddaje: Tone Petelinšek.

Celotno vsebino najdete >>tukaj<<. Prof. Holcman od 17. minute dalje.

Vir: MMC RTV Slovenija

Prof. dr. Janja Hojnik v Odmevih o prezrtem pravnem mnenju pravne službe Evropske komisije, 17. septembra 2018

Datum objave: 18.09.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Dr. Janja Hojnik je diplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom, redna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Jean Monnet Chair profesorica prava EU. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022) je gostovala v oddaji Odmevi dne 17.09.2018 o pravnem mnenju pravne službe EK, ki je bilo prezrto kot je razkril nemški časnik Der Spiegel. Iz mnenja je mogoče razbrati, da večina slovenskih trditev, da Hrvaška krši pravo EU, drži.

Prof. Hojnik: "Upajmo, da bo pravna diskusija v Luxemburgu bolj pravna kot politična."

Celotno vsebino si poglejte >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Večeru o tem, da pravno mnenje Evropske komisije v Der Spieglu razkriva vrzel med pravom in politiko, 15. septembra 2018

Datum objave: 17.09.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Dr. Janja Hojnik, redna profesorica Pravne fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve, o pravnem mnenju pravne službe Evropske komisije v Der Spieglu, in kaj to pomeni za slovensko tožbo Hrvaške pred sodiščem EU v Luksemburgu.

Prof. Janja Hojnik: "...Kot profesorica prava pa bi rekla, da gre za šolski primer, preko katerega lahko študente prava učimo, da pravo ne učinkuje v nekem izoliranem svetu od politike in da se ne smejo učiti samo členov, ampak morajo razumeti in upoštevati širši kontekst prava..."

Celotno vsebino najdete >>tukaj<<.

Prof. dr. Miha Šepec na 24 ur, 12. septembra 2018

Datum objave: 13.09.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Doc. dr. Miha Šepec na 24 ur o možnih nadaljnjih postopkih v primeru Milka Noviča.

Za prispevek doc. dr. Šepca kliknite na video vsebino "Sodniki ugodili Noviču" od 1.50 minute dalje.

Celotno vsebino najdete >>tukaj<<.

Prof. dr. Borut Holcman na Radiu Slovenija, 22. julija 2018

Datum objave: 30.07.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

V nedeljo, 22. julija 2018, ob 17.20 je bil na Radiu Slovenija prispevek o sramotilnih kaznih, kjer je sodeloval prof. dr. Borut Holcman, predstojnik Inštituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava.

Prispevek z naslovom Na pranger ga dajmo lahko poslušate >>TUKAJ<<.

 

Prof. dr. Boštjan Brezovnik v oddaji Omizje na TV Maribor o Sloveniji čez štiri leta, 22. maja 2018

Datum objave: 28.05.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Prvo junijsko nedeljo se bomo odpravili na državnozborske volitve. Pa volivci vemo, kaj hočemo? In še pomembneje, ali politiki vedo, kaj hočemo volivci? O tem, ali drug drugega sploh še slišimo in razumemo ter kakšna naj bo Slovenija čez štiri leta, bomo spregovorili v današnjem Omizju. Z nami bodo Janja Viher, direktorica Agencije SIV, dr. Boštjan Brezovnik iz mariborske Pravne fakultete, Marjan Bezjak, direktor podjetja Fa-Maik, bontonolog Saša Županek in Matic Primc iz civilne iniciative Mestni zbor. Voditelj oddaje je Janez Krušič Sterguljc. Vabljeni k ogledu!

Vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/omizje-tv-maribor/174540746

Prof. dr. Aleš Ferčič in asist. dr. Petra Weingerl v pogovorni oddaji Tv Maribor - Omizje: Evropa danes

Datum objave: 11.05.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

O Evropi danes se njenim državljanom porajajo številna vprašanja, kljub številnim mehanizmom poenotenja, se celina vse bolj deli. Ali bodo ovire premagale svobodo, v kakšni Evropi živimo, kakšna je njena prihodnost, nam bodo pomagali razumeti: pravnika izr. prof. dr. Aleš Ferčič in asist. dr. Petra Weingerl, makroekonomist dr. Rasto Ovin, ter ekonomist in raziskovalec dr. Jure Stojan. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!

vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/omizje-tv-maribor/174538197

Doc. Miha Šepec v Odmevih o izogibanju plačila kazni, 17. aprila 2018

Datum objave: 19.04.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Dr. Miha Šepec iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru v Odmevih o izogibanju plačilu kazni za cestnoprometne prekrške.

Doc. Šepec: "...da smo nedolžni dokler nam krivde ne dokažejo s pravnomočno sodno odločbo in da nismo dolžni sodelovati z državo, ko nam očita neko kaznivo dejanje ali prekršek!"

Celoten prispevek si lahko ogledate >>tukaj<<.

Prof. dr. Verica Trstenjak, zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na dunajski pravni fakulteti v Večeru o slovenskem pismu Evropski komisiji, 1. marec 2018

Datum objave: 02.03.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Slovensko pismo Evropski komisiji v Bruselj je formalni začetek postopka. Na koncu pa lahko tudi več(deset)milijonske sankcije. Za Večer govori dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka sodišča v Luksemburgu.

Evropska komisija proti Hrvaški ali Slovenija proti Hrvaški. To sta možni smeri v pravnem, sodnem sporu o slovensko-hrvaški meji, ker Hrvaška ne udejanja razsodbe haaškega arbitražnega sodišča.

Očitki od točke do točke natančno

Za zdaj najavljeno slovensko pismo Evropski komisiji v Bruselj je formalni začetek postopka. Evropska komisija ima diskrecijsko pravico, da toži Hrvaško, slej ko prej z argumentom, da ena od članic Evropske unije, ker ne spoštuje arbitražne razsodbe, briskira pravno državo. Če bi se Evropska komisija postavila na to stališče in prevzela tožbo, tega ne bi storila prvič, za Večer pripoveduje pravnica dr. Verica Trstenjak, strokovnjakinja za pravo EU. V zadnjem času je EK pod nalepko obrambe pravne države šla v postopke na primer proti dvema članicama Evropske unije, Madžarski in Poljski.

Da Hrvaško toži Evropska komisija, se zdi Trstenjakovi logično tudi zato, ker je EK v arbitraži o meji sodelovala, arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan pod pokroviteljstvom Evropske komisije. Druga možnost, če Evropska komisija na osnovi lizbonske pogodbe oznani, da ne bo tožila, je tožba države proti državi. A si Slovenija, ko se bo vedelo, kaj kani (ne) narediti bruseljska komisija, še lahko premisli in Hrvaške ne toži. Če pa bo Hrvaško nazadnje pred Sodiščem EU v Luksemburgu v resnici tožila, je zelo pomembno, da tožbo precizno argumentira. Od točke do točke natančno, kaj očita Hrvaški. To pomeni torej vsaj nespoštovanje arbitražne odločitve okrog ribištva, pravic (slovenskih) ribičev, ki jim hrvaška stran izstavlja kazni, češ da lovijo, kjer po stališču Hrvaške ne bi smeli. 

Avstrija rada toži

Da ena država članica Evropske unije toži drugo, je popolnoma normalna pravna pot v današnji ureditvi sveta, pripoveduje dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravnih fakultetah na Dunaju in v Mariboru. Kot nekdanja generalna pravobranilka Sodišča Evropske unije pa opozori tudi, da je bilo sporov država vs. država pred luksemburškim sodiščem do zdaj malo, pod deset, uspešen pa zgolj eden.

Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan pod pokroviteljstvom Evropske komisije, to je dovoljšnja podlaga, da Evropska komisija toži Hrvaško. Druga možnost je tožba država vs. država 
 

Zelo rada toži Avstrija, dvakrat je uporabila luksemburško sodišče proti Nemčiji, ko je šlo za vinjete in zaradi dvojnega obdavčevanja. Tožbo zaradi  "razlastitev", kakor trdi Avstrija, avstrijskih kmetov na Madžarskem je prevzela Evropska komisija. Še en primer: Avstrija toži Evropsko komisijo, ker je Združenemu kraljestvu dovolila financiranje, državno pomoč pri gradnji jedrske elektrarne. Zanimiv je primer Madžarska vs. Slovaška, ko Slovaška v državo zaradi preteklostnih relacij ni dovolila madžarskemu predsedniku.             

Dobro leto do sodbe

Postopek pred Sodiščem EU, ki ima prakso tudi iz ozemeljskih sporov, ne traja v nedogled, pove iz izkušenj, končan bi bil, predvideva, v petnajstih do dvajsetih mesecih. Kako? Sodišče izda tako imenovano ugotovitveno sodbo, teoretično, da tožena država krši direktive iz te in te EU-odredbe. Krši, skratka, pravo EU. Če bi ostala brez hrvaškega odziva, neudejanjena, tudi ugotovitvena sodba Sodišča EU, pa lahko toži samo še Evropska komisija. Sankcije so v takšnem primeru zelo visoke, država, ki odločitve luksemburškega sodišča ne spoštuje, je kandidatka za več(deset)milijonske sankcije.       
 

Vir: https://www.vecer.com/tako-bi-pred-sodiscem-eu-tekel-postopek-proti-hrvaski-zaradi-meje-6415668     

»Odločitev ne smemo prepustiti algoritmom in demagogom, temveč moramo razmišljati sami«, dekanica PF UM, red. prof. dr. Vesna Rijavec v Mladini, 26. januar 2018

Datum objave: 09.02.2018 | Datum poteka: 31.12.2019

Globalne korporacije izkoriščajo splet za preučevanje in usmerjanje našega razmišljanja in vedenja. Algoritmi analizirajo navade potrošnikov in oblikujejo potrebe po novih produktih. Socialna omrežja izpopolnjujejo tehnike, s katerimi nas priklepajo nase in odvračajo od resničnega sveta. Kapitalizem je razširil vsemogočni trg prek mej oprijemljivega sveta, zdaj pa išče načine za širitev prek zadnje neosvojene meje, v posameznikov um. Pravice, ki so bile še včeraj tako samoumevne, da se jih sploh nismo zavedali, so ogrožene. Prva med njimi je pravica do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja, pojasnjuje dekanja mariborske Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec.

Celotni intervju si lahko preberete >>TUKAJ<<.