Novice-mediji

Dr. Jurij Toplak, profesor ustavnega prava in predstojnik katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je za Siol predstavil ureditev snemanja sodnih obravnav v Sloveniji in tujini. "Videoprenos vseh obravnav velikega senata ponuja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), prenašana so bila sojenja od nekdanjega premierja Iva Sanaderja na Hrvaškem do teniškega igralca Novaka Đokovića v Avstraliji. Slovenija je med državami v Evropi med najbolj zaprtimi. Še nobene obravnave slovenska sodišča niso prenašala," je povedal.

Skupni učinek brexita ter izkušenj s Trumpom in Putinom tako pomeni nove izzive, a tudi priložnosti za EU. Kot vse krize doslej bo tudi vojna v Ukrajini evropske države pripeljala do tesnejšega sodelovanja - tako kot jih je epidemija covida-19 prepričala o krepitvi evropske zdravstvene unije, ki jo je sicer Robert Schuman predlagal že leta 1952.

V času priprave osnutka ustave za Evropo, ki ga je v letu 2003 pripravljala Konvencija o prihodnosti Evrope, je njen predsedujoči, bivši francoski predsednik Valéry Giscard d'Estaing, na mizo predsedstva postavil kitajsko porcelanasto želvo z zmajevo glavo. Ta po feng šuju simbolizira pogum, odločnost, dolgoživost, moč in uspeh. Pokazati je hotel, da delo Konvencije napreduje počasi, tako kot zmajeva želva. A obenem je z njo želel pokazati tudi svoje prepričanje o končnem uspehu. Tega uspeha pri ustavi za Evropo ni bilo, referenduma o njeni potrditvi sta bila neuspešna v Franciji in na Nizozemskem. Želva z zmajevo glavo na mizi pred predsedujočim Konvenciji o prihodnosti Evrope pa še danes simbolizira počasnost odločanja institucij EU.

Kljub temu EU večkrat preseneti. Krize sicer šokirajo tudi institucije EU, a vse pogostejše nizanje kriz je izboljšalo njihovo odzivnost. Tako je denimo marca 2020 Evropska komisija zelo hitro izdala smernice državam članicam o zagotavljanju čezmejnega pretoka delavcev v kritičnih sektorjih, od zdravstva do transporta in kmetijstva, s katerimi je presegla zaprtje mej ob izbruhu covida-19 v Evropi. Ruska invazija na Ukrajino pa je v zadnjih tednih EU prisilila, da v trenutku opusti vse svoje desetletja ukoreninjene tabuje v povezavi z obrambo.

Dr. Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru pravi, da je vstop v EU dolgotrajen postopek. “Ne predstavljam si, da bi Ukrajina po nekem poenostavljenem postopku vstopila v povezavo. Razumem, da je zdaj motivacija drugačna, a vseeno je vstop v EU dolgotrajen proces.”

Celotno vsebino si preberite na tej povezavi.

Mednarodni portal Euractiv je objavil članek o praksi Evropskega sodišča za človekove pravice na področju diskriminacije invalidov. Prof. dr. Jurij Toplak, predstojnik katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je komentiral prakso sodišča in še posebej sodbo Toplak in Mrak proti Sloveniji, s katero je sodišče odločilo, da so pritožnikoma bile kršene pravice, ki jih varuje Evropska konvencija človekovih pravic.

Članek lahko preberete >>> TUKAJ.

Prof. dr. Janja Hojnik v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom na RTV Slovenija o predsedovanju Svetu Evropske unije - izzivi in zaveza.

Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.

Vabljeni k ogledu oddaje >> TUKAJ <<.

Red. prof. dr. Janja Hojnik v Sobotni prilogi Večera v rubriki Branje "Z vladavino prava za mir v Evropi."

"Kljub vsem konfliktom, ki spremljajo celotno zgodovino EU, je gotovo, da doseg miru preko tesnega sodelovanja držav članic ni bil utopija. Vidimo lahko tričetrtstoletno obdobje miru, solidarnost in enega najuspešnejših gospodarstev na svetu."

Celotna vsebina dostopna >> TUKAJ <<.

Mariborskemu aktivistu Sanjinu Jašarju ne bo treba v zapor. Potem ko so višji sodniki oprostilno sodbo zanj in Tomaža Zagoršaka spremenili v obsodilno, je odvetnik slednjega o ponovni oprostitvi prepričal vrhovne sodnike.

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je 17.11.2020 poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. V Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.

Celotni vsebini lahko prisluhnete >>tukaj<<.

Končano je že 20. vsakoletno izbiranje najvplivnejših slovenskih pravnikov po mnenju strokovne in splošne javnosti, akcija vodilnega pravnega portala Ius-Info. Najprej so zbrali 130 predlogov, nato pa v glasovanje ponudili top dvajseterico. Po oddanih več kot 5400 glasovih v online glasovanju (vsak glasovalec je lahko oddal izključno en glas) je deseterica naj pravnikov (po abecednem redu) za leto 2020 takšna: odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak, profesorja dr. Matej Avbelj, dr. Janja Hojnik, ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, sodnik mag. Martin Jančar, profesor dr. Marko Pavliha, sodnik Zvjezdan Radonjić pa še trije profesorji prava, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. Trije od desetih so z mariborske Pravne fakultete, eden je z zasebne Nove univerze.

Doc. dr. Petra Weingerl je v Odmevih komentirala politični postopek glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava in kaj veto Madžarske in Poljske pomeni za njuno članstvo v EU.