Novice-mediji

Novice 1 do 12 od 12

Doc. Miha Šepec v Odmevih o izogibanju plačila kazni, 17. aprila 2018

Datum objave: 19. April 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

Dr. Miha Šepec iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru v Odmevih o izogibanju plačilu kazni za cestnoprometne prekrške.

Doc. Šepec: "...da smo nedolžni dokler nam krivde ne dokažejo s pravnomočno sodno odločbo in da nismo dolžni sodelovati z državo, ko nam očita neko kaznivo dejanje ali prekršek!"

Celoten prispevek si lahko ogledate >>tukaj<<.

Prof. dr. Verica Trstenjak, zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na dunajski pravni fakulteti v Večeru o slovenskem pismu Evropski komisiji, 1. marec 2018

Datum objave: 2. March 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

Slovensko pismo Evropski komisiji v Bruselj je formalni začetek postopka. Na koncu pa lahko tudi več(deset)milijonske sankcije. Za Večer govori dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka sodišča v Luksemburgu.

Evropska komisija proti Hrvaški ali Slovenija proti Hrvaški. To sta možni smeri v pravnem, sodnem sporu o slovensko-hrvaški meji, ker Hrvaška ne udejanja razsodbe haaškega arbitražnega sodišča.

Očitki od točke do točke natančno

Za zdaj najavljeno slovensko pismo Evropski komisiji v Bruselj je formalni začetek postopka. Evropska komisija ima diskrecijsko pravico, da toži Hrvaško, slej ko prej z argumentom, da ena od članic Evropske unije, ker ne spoštuje arbitražne razsodbe, briskira pravno državo. Če bi se Evropska komisija postavila na to stališče in prevzela tožbo, tega ne bi storila prvič, za Večer pripoveduje pravnica dr. Verica Trstenjak, strokovnjakinja za pravo EU. V zadnjem času je EK pod nalepko obrambe pravne države šla v postopke na primer proti dvema članicama Evropske unije, Madžarski in Poljski.

Da Hrvaško toži Evropska komisija, se zdi Trstenjakovi logično tudi zato, ker je EK v arbitraži o meji sodelovala, arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan pod pokroviteljstvom Evropske komisije. Druga možnost, če Evropska komisija na osnovi lizbonske pogodbe oznani, da ne bo tožila, je tožba države proti državi. A si Slovenija, ko se bo vedelo, kaj kani (ne) narediti bruseljska komisija, še lahko premisli in Hrvaške ne toži. Če pa bo Hrvaško nazadnje pred Sodiščem EU v Luksemburgu v resnici tožila, je zelo pomembno, da tožbo precizno argumentira. Od točke do točke natančno, kaj očita Hrvaški. To pomeni torej vsaj nespoštovanje arbitražne odločitve okrog ribištva, pravic (slovenskih) ribičev, ki jim hrvaška stran izstavlja kazni, češ da lovijo, kjer po stališču Hrvaške ne bi smeli. 

Avstrija rada toži

Da ena država članica Evropske unije toži drugo, je popolnoma normalna pravna pot v današnji ureditvi sveta, pripoveduje dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravnih fakultetah na Dunaju in v Mariboru. Kot nekdanja generalna pravobranilka Sodišča Evropske unije pa opozori tudi, da je bilo sporov država vs. država pred luksemburškim sodiščem do zdaj malo, pod deset, uspešen pa zgolj eden.

Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan pod pokroviteljstvom Evropske komisije, to je dovoljšnja podlaga, da Evropska komisija toži Hrvaško. Druga možnost je tožba država vs. država 
 

Zelo rada toži Avstrija, dvakrat je uporabila luksemburško sodišče proti Nemčiji, ko je šlo za vinjete in zaradi dvojnega obdavčevanja. Tožbo zaradi  "razlastitev", kakor trdi Avstrija, avstrijskih kmetov na Madžarskem je prevzela Evropska komisija. Še en primer: Avstrija toži Evropsko komisijo, ker je Združenemu kraljestvu dovolila financiranje, državno pomoč pri gradnji jedrske elektrarne. Zanimiv je primer Madžarska vs. Slovaška, ko Slovaška v državo zaradi preteklostnih relacij ni dovolila madžarskemu predsedniku.             

Dobro leto do sodbe

Postopek pred Sodiščem EU, ki ima prakso tudi iz ozemeljskih sporov, ne traja v nedogled, pove iz izkušenj, končan bi bil, predvideva, v petnajstih do dvajsetih mesecih. Kako? Sodišče izda tako imenovano ugotovitveno sodbo, teoretično, da tožena država krši direktive iz te in te EU-odredbe. Krši, skratka, pravo EU. Če bi ostala brez hrvaškega odziva, neudejanjena, tudi ugotovitvena sodba Sodišča EU, pa lahko toži samo še Evropska komisija. Sankcije so v takšnem primeru zelo visoke, država, ki odločitve luksemburškega sodišča ne spoštuje, je kandidatka za več(deset)milijonske sankcije.       
 

Vir: https://www.vecer.com/tako-bi-pred-sodiscem-eu-tekel-postopek-proti-hrvaski-zaradi-meje-6415668     

»Odločitev ne smemo prepustiti algoritmom in demagogom, temveč moramo razmišljati sami«, dekanica PF UM, red. prof. dr. Vesna Rijavec v Mladini, 26. januar 2018

Datum objave: 9. February 2018 | Datum poteka: 31. December 2019

Globalne korporacije izkoriščajo splet za preučevanje in usmerjanje našega razmišljanja in vedenja. Algoritmi analizirajo navade potrošnikov in oblikujejo potrebe po novih produktih. Socialna omrežja izpopolnjujejo tehnike, s katerimi nas priklepajo nase in odvračajo od resničnega sveta. Kapitalizem je razširil vsemogočni trg prek mej oprijemljivega sveta, zdaj pa išče načine za širitev prek zadnje neosvojene meje, v posameznikov um. Pravice, ki so bile še včeraj tako samoumevne, da se jih sploh nismo zavedali, so ogrožene. Prva med njimi je pravica do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja, pojasnjuje dekanja mariborske Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec.

Celotni intervju si lahko preberete >>TUKAJ<<.

Prof. dr. Jurij Toplak o transparentnosti financiranja političnih strank, 24UR ZVEČER, 10. januar 2018

Datum objave: 11. January 2018 | Datum poteka: 31. December 2018

Za oddajo 24UR ZVEČER sta spregovorila predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel in evropski strokovnjak za volilno zakonodajo Jurij Toplak, ki je glede razlage zakona o političnih strankah, ki omejuje višino posojila, dejal: "Edina pravilna razlaga je takšna, da je ta omejitev 16.200 evrov. Res je, da je zaporedje besed mogoče malo čudno, saj je tam na koncu beseda ’letno’. Mogoče je res šlo za eno zmoto, ampak pravilna razlaga je omejitev 16.200 evrov," je pojasnil Toplak.

...

O tem, kje so največji problemi pri financiranju političnih strank, Toplak pravi, da je najhuje, če je takšen ’ilegalen’ denar uporabljen pri volilni kampanji. To je potem težko popraviti, opozarja in pojasnjuje, da so v tujini kazni za takšne, ki z goljufijo pridejo do nekega položaja, veliko strožje kot pri nas, kar Toplak obžaluje. "K sreči je bilo to ugotovljeno še pred volitvami in upam, da bo ta denar vrnjen in ne bo uporabljen pri volitvah," še dodaja Toplak.

Celotno vsebino prispevka si lahko preberete >> TUKAJ <<.

Nesreča samovozečega avtomobila v Mariboru. Kdo je kriv?, Mariborinfo.com, 13. decembra 2017

Datum objave: 14. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Na mariborski pravni fakulteti se je danes (13. 12. 2017) odvijalo tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava.

Študentska pravda je tradicionalno tekmovanje študentov mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete iz znanja civilnega procesnega in materialnega prava. Študentje so nastopili v vlogi odvetnikov pred sodnim senatom in tako izpopolnjevali svoje pravno znanje.

Celotno vsebino si lahko preberete >> TUKAJ <<.

Večer: Študenti mariborskega prava dobijo vplivno profesorico - v naše vrste prihaja mednarodno priznana prof. dr. Verica Trstenjak, 7. decembra 2017

Datum objave: 8. December 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Z letom 2018 bo na Pravni fakulteti v Mariboru dr. Verica Trstenjak predavala evropsko pravo.

Po dolgi odsotnosti se v Slovenijo, in na Univerzo v Mariboru, vsaj deloma vrača dr. Verica Trstenjak. Z letom 2018 se bodo imeli priliko od nje evropsko pravo učiti študenti mariborske Pravne fakultete, s katero bo 20-odstotno sodelovala prek raziskovalnih projektov in s predavanji.    

55-letna nadaktivna Trstenjakova je profesorica evropskega prava na Pravni fakulteti dunajske univerze. Redno ima obenem gostujoča predavanja po vsem svetu. Na Dunaj je prišla, ko so ji doma ostala vrata zaprta, iz Luksemburga, kjer je naredila odmevno kariero na sodiščih EU. Bila je generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije in potem sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije (danes sodišču prve stopnje) v Luksemburgu.

Pred tujino je predavala na Pravni fakulteti v Maribora. Doma je nabirala tudi politične izkušnje, med drugim je bila generalna sekretarka, ko je slovensko vlado leta 2000 vodil finančnik, ki se je zato vrnil iz tujine, dr. Andrej Bajuk. Bila je tudi državna sekretarka na ministrstvu za znanost in tehnologijo. Vplivna, prodorna pravnica je zelo kritična do stanja pravne države pri nas. Do pravnih standardov in demokratičnosti, kot jo (ne) trenira Slovenija. Vsakič, ko se oglasi, biča korupcijo, ker je razdiralna za vsako družbo, opozarja.   

 

Vir: https://www.vecer.com/studenti-mariborskega-prava-dobijo-vplivno-profesorico-6362399

dr. Andrej Ekart v Večeru: Sodišča so zaradi ljudi in ne obratno

Datum objave: 25. October 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

Sodstvo ne more pričakovati, da bo ravno priljubljeno, lahko si pa pridobi zaupanje med ljudmi, pravi mariborski okrajni sodnik dr. Andrej Ekart, pravnik leta 2017.

"Nikoli ni mogoče zadovoljiti vseh, zmeraj se najde kdo, ki s posamezno rešitvijo ni zadovoljen"

Celotno vsebino s spletne strani Večera si lahko preberete >>tukaj<<.

Prof. dr. Janja Hojnik v Studiu City kot poznavalka prava EU o referendumu v Kataloniji, 2. oktober 2017

Datum objave: 3. October 2017 | Datum poteka: 31. December 2018

V oddaji Studia City, ki je bila na sporedu dne 2.10.2017, je voditelj Marcel Štefančič ob koncu gostil dva gosta, Branka Sobana z Dela in profesorico Pravne fakultete Maribor, strokovnjakinjo za pravo EU, dr. Janjo Hojnik, na temo zgodovinskega referenduma v Kataloniji.

Vabljeni k ogledu oddaje (prof. dr. Hojnik od 38' 35'' dalje).

Pravna fakulteta skupaj z mestnim viničarjem Stanetom Kocutarjem plete mednarodne vezi - posaditev sadike stare vinske trte, Vila Nova de Gaia, Portugalska

Datum objave: 16. November 2016 | Datum poteka: 31. December 2018

Izjava za javnost o izvedeni mednarodni konferenci Wine&Vine ter posaditvi stare vinske trte, 10. in 11. novembra 2016, v Portu, Portugalska

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru (PF) je v sodelovanju z Univerzo Portucalense (UPT) v petek, 10.11.2016, v Portu uspešno izpeljala mednarodno konferenco Wine&Vine. Konferenco so otvorili g. Alfredo Marques, rektor UPT, g. Žan Jan Oplotnik, prorektor Univerze v Mariboru, ga. Vesna Rijavec, dekanica PF, g. Jose Caramelo Gomes, prorektor UPT, ter dekanica UPT ga. Manuela Magalhaes. Na konferenci, ki je bila namenjena pravo, vinu in predvsem najstarejši stari vinski trgi na svetu, je sodelovala pestra skupina strokovnjakov iz Slovenije in Portugalske: Stane Kocutar, doc. dr. Tjaša Ivanc (Protected values of cultural heritage and the status of the Oldest Grape Vine), Dr. Ana Sílvia Albuquerque (The Demarcated Douro Region), Dr. Tina Tomažic (The importance of social media from the wine marketing perspective), Dr. Tomaž Keresteš (War on Terrano: Is it a Mission Accomplished?), Dr. Martina Repas (Geographical Indications for Wines and Trademarks in Practice: »Will Porto Prevail?«) Dr. Sonia Carvalho (Intermittent contract), Dr. Mojca Ramšak (Wine queens between invented tradition, heritage and wine marketing), Dr. Mar Alonso (Wine and Vine: Economic highlights), Dr. José Manuel Tedim (Cistercienses e o Vinho da região do Douro).

Osrednji protokolarni dogodek se je odvil v Biološkem parku Gaia (Parque Biológico de Gaia), kjer je mestni viničar g. Stane Kocutar, skupaj z županom občine Vila Nova de Gaia, g. Eduardom Vítorjem Rodriguesem posadil sadiko najstarejše vinske trte na svetu. Pod budnim očesom lokalnega biologa se je izbralo najprimernejše mesto, kjer bo sadika še leta in leta uspevala ter dajala bogate plodove pod toplim portugalskim soncem. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi častni konzul Republike Slovenije na Portugalskem, g. Francisco Silva de Calheiros e Menezes.

O dogodku so uspešno poročali tudi portugalski mediji: