V letu 2018 je Pravna fakulteta v Mariboru izvajala šest študentskih inovativnih projektov in sicer:
 

1. Nadzorno-prekrškovni vidiki varstva odjemalcev na dobavnem trgu z električno energijo in zagotavljanje skladnosti s kodeksi ravnanja - ENERJUST

Sodelujoče podjetje: Elektro Maribor Energija plus, podjetje za trženje energije in storitev d.o.o.

Namen projekta je bil proučevanje specialne ureditve varstva potrošnikov in drugih končnih odjemalcev na dobavnem trgu z električno energijo, kot izhaja iz Energetskega zakona (EZ-1). Navedena analiza je po eni strani bila osredotočena na nadzorne in prekrškovne vidike, ki zadevajo poslovanje podjetij na elektroenergetskem trgu, po drugi strani pa je bila vpeljana praktična povezava z internimi kodeksi ravnanja, kodeksi ravnanja OECD in kodeksi, ki jih morajo pri poslovanju spoštovati podjetja v javni lasti. Potreba po tovrstni analizi se v poslovni praksi dobaviteljev električne energije pojavlja zlasti zaradi nejasnosti zakonodaje in širokih pooblastil, ki jih imajo posamezni nadzorni in prekrškovni organi, kar pogosto zmanjšuje pravno varnost v smislu nižje stopnje predvidljivosti inšpekcijskih in nadzornih odločitev.

2. Nivo varstva osebnih podatkov v podjetju pri prehodu na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov - DATA-PROTECTION 4.0

Sodelujoče podjetje: CENTER ZA PRAVNO INFORMATIKO IN SVETOVANJE, posredništvo, raziskovanje, storitve in izobraževanje d.o.o. (CEPRIS d.o.o.)

V letu 2016 je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju Uredba), ki predstavlja enoten sklop predpisov za celo EU in omogoča državljanom EU, da lahko bolje nadzorujejo uporabo svoji osebnih podatkov. Podjetja, ki upravljajo in obdelujejo podatke, morajo svoje poslovanje prilagoditi v takšni meri, da bo usklajeno z zahtevami Uredbe. Poglavitne spremembe uredbe zadevajo široko področje varstva OP, začenši s samo pravilnostjo pridobivanja OP, tehnikami, ki spodbujajo zasebnost, kot sta psevdonimizacija (ko so razpoznavna področja v bazi podatkov nadomeščena z enim ali več umetnimi identifikatorji) in šifriranje (ko so podatki šifrirani na način, ki ga lahko razberejo le pooblaščene stranke); odstranitev obvestil – odprava večino zahtev o obveščanju; ocena učinka - podjetja bodo morala izvajati oceno tveganja za pravice in svoboščine posameznikov; vprašanje vodenja evidenc. V projektu smo podrobno preučili ključne vplive Uredbe na organizacijski, podatkovni in varnostni vidik ter ključne spremembe v postopkih in procesih v sodelujočem podjetju. Posvetili smo se tudi vprašanju informirane privolitve posameznika in pravice do delne omejitve obdelave OP ter vprašanju izrecna privolitve za obdelavo OP, kar pomeni, da se podjetja ne bodo več mogla zanašati na “domnevno privolitev”.

3. Obveznosti delodajalca pri napotovanju delavcev na delo v tujino – primer Taluma

Sodelujoče podjetje: TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo

Študenti so se v svojem delu osredotočili na proučevanje kompleksnega področja napotovanja delavcev v okviru opravljanja storitev na enotnem trgu EU, kompleksnost se kaže tako z vidika zagotavljanja poštene konkurence med ponudniki storitev (ki pogosto prihajajo iz držav z nižjimi stroški dela) in izvajalci storitev v državi, kjer se storitev izvaja, pa tudi z vidika varstva pravic napotenih delavcev. Direktiva 96/71/ES sicer določa jedro pravic delavcev, ki jim jih mora delodajalec zagotoviti v skladu s pravom države, kjer se storitev  izvaja, a se v zvezi z vsebino in izvajanjem te direktive zastavljajo številna vprašanja, o katerih je večkrat odločalo Sodišče EU. Zaradi tega in zaradi velikega števila zlorab  pri napotovanju delavcev je bila leta 2014 sprejeta Direktiva 2014/67/EU o izvrševanju Direktive 96/71/ES, ki naj bi to preprečila, tudi z vzpostavitvijo nadzornih mehanizmov in sodelovanja med pristojnimi organi držav članic. Slovenija je navedeno direktivo implementirala v svoj pravni red z Zakonom o čezmejnem  izvajanju storitev, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2018.

1. Analiza pasti v distribuciji zavarovalnih produktov (varstvo zavarovalcev) - Pasti v zavarovalništvu

Sodelujoča organizacija: Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru - IZOP

Distribucija zavarovalnih produktov (d.z.p.) na trgu je v gospodarsko razvitem svetu pomemben dejavnik in zavarovalništvo kot dejavnost preprosto brez dobro organizirane distribucije preko zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter drugih dejavnikov ni mogoče oziroma ne more funkcionirati. Z vidika etike je bistvenega značaja odgovornost zavarovalnega distributerja do zavarovalcev. Za posredovanje zavarovalnih produktov je brez dvoma bistvenega pomena visoka stopnja profesionalne integritete in posedovanje strokovnega znanja. V okviru projekta so študenti raziskali, kakšno je poznavanje pojmov, ki se vsakodnevno pojavljajo v d.z.p. pri zavarovalcih in kakšne so prednosti ter slabosti le teh. Prav tako so poskušali odgovoriti na vprašanje: Kako lahko poznavanje pojmov distribucije zavarovalnih produktov koristi posamezniku, ko se odloči za sklenitev posameznega zavarovalnega produkta. V sklopu tega so raziskali različne možnosti in pripravili priročnik pasti, ki se pojavljajo v distribuciji zavarovalnih produktov.

2. Pravna ureditev prekrškovne in prometne zakonodaje za učinkovito implementacijo sekcijskega merjenja hitrosti - ISMEH

Sodelujoča organizacija: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa

Slovenija je v letu 2017 pilotno izvedla projekt sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestnem odseku Trojane med Vranskim in Blagovico, saj ta odsek velja za prometno izredno nevarnega. V manj kot letu dni so policisti na tem odseku ugotovili več kot 7000 kršitev, število nesreč na tem odseku pa se je prepolovilo na račun znižanja hitrosti med vozniki. Ukrep sekcijskega merjenja se je torej izkazal kot izredno učinkovit in kot ukrep, ki drastično povečuje varnost udeležencev v prometu. Žal pa se je v okviru izvedbe sekcijskega merjenja hitrosti pokazalo, da učinkovitost projekta pestijo predvsem pravne, žal pa tudi tehnične ovire.

Cilj projekta je bilo z več zornih kotov preučiti problematiko sekcijskega merjenja hitrosti in olajšati prekrškovnim organom sankcioniranje odgovornega kršitelja. S pravnega vidika so študenti proučili trenutno zakonodajo – predvsem ureditev Zakona o prekrških (ZP-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Študenti so proučili izbrane določbe navedenih zakonov, ki se nanašajo na sekcijsko merjenje hitrosti in poiskali (tudi s primerjavo s tujimi zakonodajami) potencialne pravne rešitve. Študenti Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so proučili tehnično/informativno ureditev sekcijskega merjenja hitrosti, ki je povezano z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Študenti Fakultete za varnostne vede so se lotili problematike prometne varnosti, kako resen problem je to v Sloveniji in znotraj lokalnega okolja (občina Ljubljana), kakšne so alternative sekcijskemu merjenju hitrosti in kakšni so pristopi sekcijskega merjenja hitrosti v tujini.

3. Model prilagajanja odvetniških storitev tehnološkemu napredku – E-odvetnik v industriji 4.0

Sodelujoča organizacija: Pravniško društvo v Mariboru

Svetovni splet predstavlja veliko, prepleteno omrežje informacijskih tehnologij in sistemov za računalniško obdelavo, ki skupaj gradijo prostor, do katerega lahko dostopajo vse globalno povezane računalniške enote. Te znotraj njega komunicirajo, hkrati pa med njimi nastajajo pravna razmerja sui generis. Pravo kot družben pojav je vselej odsev družbe in ker družbene spremembe zmeraj terjajo prilagoditve pravnih sistemov, tehnološki napredek tudi za pravnike predstavlja izziv kako te institute vpeljati v pravniški vsakdan in preko njih izboljšati ekonomičnost in kvaliteto dela. Prva faza prilagoditve prava novim tehnološkim izzivom je obsegala uporabo vsebinske tehnologije in širjenje obstoječih konceptov na nove tehnologije, predvsem izenačenje elektronske in pisne oblike dokumentov ter podpisov. Povsem nova pravna vprašanja pa prinaša t.i. industrija 4.0, ki zajema povezovanje proizvodnje s svetovnim spletom. Projekt je zajemal obravnavo konceptov prava v informacijski družbi, pri tem pa se je podrobneje osredotočal na nekatera aktualnejša vprašanja. Študenti so raziskali kakšen je vpliv novih komunikacijskih metod na vsakodnevno delo odvetnika in kakšne so prednosti ter slabosti le teh pri delovanju celotnega pravosodnega sistema. Poudarek je bil na uporabi informacijske tehnologije v družbeno korist - iskali smo odgovore na vprašanje, kako lahko informacijska tehnologija koristi posamezniku, ki potrebuje pravni nasvet.