Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL. L. 119, 4.5.2016, str. 1–88, v nadaljevanju GDPR) v 17. členu ((b) točka prvega odstavka) sicer določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga.

Vendar pa Uredba v tretjem odstavku določa tudi, da se odstavka 1 in 2 tega člena ne uporabljata, če je obdelava potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave (točka (d) tretjega odstavka 17. člena).

Upravljavec torej mora v primeru umika privolitve izbrisati osebne podatke, ki so bili obdelani na podlagi privolitve, pod pogojem, da ne obstaja druga zakonska podlaga, ki utemeljuje obdelavo (npr. nadaljnje shranjevanje) teh podatkov.

Predmetno področje se ne nanaša samo na področje varstva osebnih podatkov, temveč se nanaša tako na področje avtorskega prava (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) kot tudi na področje ureditve javne objave zaključnih del (Zakon o knjižničarstvu, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe) ter na področje ureditve delovanja digitalne knjižnice.

S podpisom Izjave o istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomskega dela in objave osebnih podatkov ste za potrebe arhiviranja oddali elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru, v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007) stedovolili, da se zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru ter dovolili objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija na spletnih straneh in v publikacijah UM.
 

Prvi odstavek 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah določa:

(1) Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela.
 

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1; Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 - ZUJIK, 92/2015) v 2., 3. in 29. členu določa:

(2. člen)
(knjižnična dejavnost)

Knjižnična dejavnost, ki je knjižnična javna služba, zajema:

- zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,

- zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,

- izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

- posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,

- sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,

- pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

- informacijsko opismenjevanje,

- varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,

- drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
 

Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izhaja iz potreb te dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge iz prejšnjega odstavka ter glede na te potrebe tudi druge naloge, določene s področnim zakonom.

Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:

- pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema,

- dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.

Dejavnost iz tega člena izvajajo osebe javnega prava, na podlagi koncesije pa tudi druge pravne osebe in posamezniki. Njen obseg se določi s programom dela in finančnim načrtom oziroma s koncesijsko pogodbo.

(3. člen)
(knjižnično gradivo)

Knjižnično gradivo so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja.

Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeno potrebam iz prejšnjega odstavka.

V dvomu, ali gre za knjižnično gradivo, odloča pristojni minister iz 58. člena tega zakona

(29. člen)
(visokošolske in univerzitetne knjižnice)
 

Visokošolske knjižnice podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce.

Univerzitetne knjižnice so glavne visokošolske knjižnice univerz.

Univerzitetne knjižnice opravljajo v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona in nalog visokošolskih knjižnic še naslednje naloge:

- koordinirajo knjižnično dejavnost na univerzah,

- koordinirajo nabavo in ponudbo knjižničnega gradiva v okviru univerz,

- organizirajo in usklajujejo delovanje sistema medknjižnične izposoje,

- koordinirajo deponiranje in izločanje gradiva na univerzah,

- koordinirajo izdelavo bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev svoje univerze,

- pridobivajo in obdelujejo obvezne izvode gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze, vključno z diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami,

- usklajujejo pripravo in izvedbo programov izobraževanja uporabnikov na univerzah,

- nudijo strokovno pomoč delavcem v knjižnični dejavnosti v okviru univerz,

- lahko opravljajo domoznansko dejavnost,

- lahko opravljajo druge naloge, katerih izvajanje nanje prenese nacionalna knjižnica.

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03, 70/08 in 80/12)  v 26. členu določa:

Visokošolska knjižnica zbira gradivo, povezano s pedagoškim, znanstvenoraziskovalnim in umetniškim procesom na univerzi, na vseh članicah univerze oziroma v samostojnih visokošolskih zavodih.

Univerzitetna knjižnica gradi predvsem temeljno knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in temeljna dela s predmetnih področij univerze, doktorske disertacije in magistrske naloge, ki so nastale na univerzi, in dela, ki so nastala v okviru univerze. Uporabnikom omogoča dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe ter znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost na univerzi.

Knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda v skladu s svojim poslanstvom gradi knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in gradivo, ki podpira študijske programe ter znanstvenoraziskovalno in umetniško delo članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, in doktorske disertacije, magistrske ter diplomske naloge, ki so nastale na članici univerze oziroma samostojnem visokošolskem zavodu. Uporabnikom omogoča dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda.
 

Za objavo zaključnih del v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru torej obstaja druga zakonska podlaga, ki utemeljuje objavo (nadaljnje shranjevanje) teh podatkov.