Novice

O zaslužnem profesorju dr. Vaneku Šiftarju

Poklonili smo se življenju in delu prekmurskega profesorja prava dr. Ivana Vaneka Šiftarja, ki je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji.

Že v dijaških časih je bil intenzivno vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Z nekaj izkušenj z urednikovanjem dijaških objav na Ptuju je pred drugo svetovno vojno Vanek Šiftar prevzel urednikovanje Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju se je Vanek Šiftar odločil za študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga na sredini prekine vojna, in zaključil ga je kot študent ob delu leta 1953. Proti koncu vojne je prestopil v Rdečo armado in se po vojni vključil v Zvezo komunistov, preko katere je želel prispevati k izboljšanju življenjskega standarda in izobraženosti Prekmurcev. Ti so ga večkrat izvolili za republiškega in zveznega poslanca. Vzporedno s političnim delovanjem je imel Šiftar pravno kariero. Še pred diplomo na Pravni fakulteti je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča partijskemu vmešavanju v delo pravosodja. Po prvem mandatu zveznega poslanca se je vpisal na doktorski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 doktoriral na temo samoupravljanja. Zaradi poznavanja delavske tematike je bil postavljen za predsednika sindikalne komisije v Mariboru in od tam je leta 1965 po doktoratu presedlal na Višjo pravno šolo, ki je bila tedaj v svojih prvih letih delovanja. Po upokojitvi prvega direktorja šole je Vanek Šiftar postal drugi direktor VPŠ z vizijo nadgradnje šole v Visoko pravno šolo ter v Pravno fakulteto, za kar je VPŠ izboril pravico do znanstvenega delovanja in s tem tudi tiskanja pravnih knjig. V univerzitetnem prostoru je deloval v času, ko so na visokošolskih ustanovah delovali partijski odbori. Ne glede na to, da je bil Vanek Šiftar član ZK, si je prizadeval za prevlado strokovnosti na univerzi, iskal je strokovne in ne partijskih kadrov ter študente spodbujal k samostojnemu mišljenju.

Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava, izvoljen na Univerzi v Mariboru, leta 1983 pa je bil Vanek Šiftar imenovan za prvega zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru s področja prava.

Zapis ob odkritju portreta zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja

Z velikim veseljem sem sprejel povabilo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, da oblikujem kiparski portret dr. Vaneka Šiftarja – izjemnega profesorja, pravnika in humanista.

Iskreno se zahvaljujem vodstvu Pravne fakultete UM, ki je s svojo omiko, odprtostjo in sodelovanjem omogočilo, da smo skupaj zasnovali vsa ključna izhodišča za kakovostno izvedbo portreta. Fakulteta mi je bila v veliko pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih informacij o portretirancu, kar je bilo bistvenega pomena za poglobljeno, spoštljivo in umetniško dovršeno interpretacijo.

Ocenjujem, da smo skupaj vzorno opravili vse korake, potrebne za premišljeno in kakovostno izvedbo – takšno, ki je v skladu z ugledom in pomenom dr. Šiftarja ter Pravne fakultete kot pomembnega dela Univerze v Mariboru.

V izhodišču sem si prizadeval ujeti tako fiziognomično kot psihološko podobnost – torej zunanji videz in notranje značilnosti – s poudarkom na profesorjevi osebni karizmi, ki izraža življenjsko prepričljivost, samozavest in primerno sproščenost priljubljenega profesorja ter sodelavca, brez sledu fingirane intelektualne vzvišenosti ali nedostopnosti.

Upam, da mi je to uspelo in da bo portret jasno izražal želeno. Naj ostane trajen navdih in ponos vsem, ki z iskreno predanostjo stremijo k doseganju veličine zaslužnega profesorja doktorja Vaneka Šiftarja.

prof. Darko Golija, akademski kipar specialist

V Mariboru, 17. 11. 2025