Uspešno izveden Kick-Off Meeting in 1. ekspertno srečanje projekta Fair-In-Debt
Datum objave: 02.03.2026 | Datum poteka: 31.12.2099
13. in 14. februarja 2026 je v Mariboru v Hotelu Habakuk potekal uvodni sestanek (Kick-Off Meeting) in 1. ekspertno srečanje (1st Expert Meeting) EU projekta Fair-In-Debt (Fair and Innovative Cross-border Recovery with Out-of-Court Enforcement Titles). Projekt poteka od 1. februarja 2026 do 31. januarja 2028 in je sofinanciran s strani Evropske Unije, vodita pa ga prof. dr. Vesna Rijavec in prof. dr. Tjaša Ivanc.
Srečanje je z uvodnim pozdravom odprla prof. dr. Vesna Rijavec. Po uvodnem nagovoru pa so zbrane s svojimi prispevki nagovorili tudi številni mednarodno priznani pravni strokovnjaki in sicer dr. Marko Bošnjak, prof. dr. Burkhard Hess, prof. dr. Marta Requejo Isidro in prof. dr. Stephanie Laulhe Shaelou.
Uvodnim nagovorom je sledila okrogla miza, na kateri so partnerske institucije predstavile svoje nacionalne vidike glede tematike projekta in ureditev izvensodnih izvršilnih naslovov. Svoje poglede so predstavili predstavniki Univerze v Gradcu, Gottfried Wilhelm Leibniz Universität Hannover, Univerze v Wrocławu, Univerze na Reki, Univerze v Uppsali, Univerze v Toursu, Univerze v Padovi, Univerze UCLan s Cipra, družbe Boleo Global, Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter družbe Cepris. Okroglo mizo je moderirala prof. dr. Tjaša Ivanc, ki je usmerjala razpravo ter povezala posamezne nacionalne prispevke v skupni raziskovalni okvir projekta.
Srečanje se je zaključilo z delovnim srečanjem na Pohorju, kjer so partnerji uskladili časovnico in pričakovane projektne izsledke. Kick-Off Meeting je tako uspešno vzpostavil skupno raziskovalno vizijo projekta Fair-In-Debt in postavil temelje za nadaljnjo raziskovalno delo na projektu.
Projekt Fair-In-Debt se osredotoča na čezmejno priznavanje in izvrševanje tujih izvršilnih naslovov, ki niso sodne odločbe, v pravnem prostoru Evropske unije. Izhaja iz razvoja evropskega pravnega okvirja, in sicer Uredbe Bruselj I bis (1215/2012), ki ureja prost pretok javnih listin, ter drugih instrumentov, kot so Uredba o evropskem izvršilnem naslovu (805/2004) ter Uredba o dedovanju (650/2012). Kljub odpravi eksekvature po Uredbi Bruselj I bis, praksa kaže, da ostaja področje čezmejnega učinkovanja notarskih zapisov, drugih javnih listin ter zasebnih instrumentov z izvršilnim učinkom (npr. menic, zadolžnic ali mediacijskih sporazumov) zapleteno, neenotno in pogosto obremenjeno z razlagalnimi težavami. Projekt zato celovito in primerjalnopravno analizira, kako se izvensodni izvršilni naslovi ustvarjajo in izvršujejo v državah članicah, vključno z inovativnimi digitalnimi pristopi, ter preverja procesna jamstva poštenega nastanka izvršilnega naslova in raven varstva pravic strank v državi izvršbe. Ob tem ne stremi k harmonizaciji nacionalnih ureditev, temveč spoštuje raznolikost pravnih tradicij (tudi sistemov brez latinskega notariata) ter si prizadeva za večjo transparentnost, dostopnost in medsebojno razumevanje obstoječih rešitev.
