Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

V študijskem letu 2025/2026 ekipo tutorjev, sestavljajo naslednji študenti, ki vam bodo pomagali pri študijskih izzivih, vprašanjih in vključevanju v študentsko življenje na fakulteti.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je pripravil serijo kratkih informativnih videov, namenjenih študentkam in študentom, ki želijo bolje spoznati svoje pravice v času študija.

Videi so razdeljeni v štiri tematske sklope:

• pravice glede bivanja in štipendij,
• pravice študentov staršev,
• pravice v zdravstvu,
• pravice na trgu dela.

Namen pobude je študentom na preprost in razumljiv način približati ključne informacije ter jih spodbuditi k aktivnemu uveljavljanju svojih pravic.

Videi so dostopni na uradni spletni strani Varuha (odpiranje v novem zavihku) in na YouTube kanalu Varuha (odpiranje v novem zavihku).

V nadaljevanju SEZNAM POTRJENIH POPOLNIH KANDIDATUR PO VOLILNIH ENOTAH.

Na podlagi 1. odstavka 335. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 19/01, 103/02 - skl. US, 115/04, 75/06, 22/07, 65/07, 32/08, 90/08, 14/09, 36/09, 1/10, 6/12, 46/12, 28/14, 21/15, 44/15, 92/15, 29/17, 29/17, 29/17, 32/19, 14/20, 170/20, 5/21, 24/21, 41/21, 20/23, 100/23, 100/23, 31/24, 110/24) izdaja dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru dne 20. 10. 2025 naslednji SKLEP o razpisu postopka kandidiranja in imenovanja prodekana za študentska vprašanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Celotno besedilo dostopno v nadaljevanju.

Model United Nations klub Pravne fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Maše Kovič Dine organizira že 12. konferenco MUNLawS, ki bo potekala med 28. in 30. novembrom 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

V sodelovanju s Pisarnо Evropskega parlamenta v Sloveniji in Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve bo letošnja konferenca obeležila 80. obletnico konca druge svetovne vojne ter iztekajoče se članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN. Na otvoritveni slovesnosti bo potekala okrogla miza s poslanci Evropskega parlamenta o vprašanju varnosti v okviru večletnega finančnega načrta EU.

Model United Nations (MUN) je format, v okviru katerega udeleženci sodelujejo v simulaciji postopkov pred telesi OZN ter drugih mednarodnih organizacij ali nadnacionalnih zvez. Na ta način se seznanijo s postopkovnimi pravili delovanja teh organizacij, raziskujejo aktualna vprašanja mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, hkrati pa izboljšujejo svoje govorne in pogajalske spretnosti v angleškem jeziku.

Veleposlaništvo RS v Haagu omogoča opravljanje študentskega stažiranja v letu 2026 za obdobje od 2 do 4 mesecev. O odobritvi, začetku nastopa in trajanju stažiranja odloča Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu, po predhodni odobritvi Ministrstva za zunanje zadeve, ki izbrane kandidate na podlagi sprememb Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1C, Ur. l. RS, št. 108/09) pred nastopom študentske prakse varnostno preveri. 

Stažistke/ stažisti imajo možnost spoznavanja in sodelovanja pri delu veleposlaništva, in sicer:
a) pomoč diplomatom na področju gospodarskega sodelovanja, znanosti in tehnologije, kulturi in javni diplomaciji;
b) udeležba na sestankih mednarodnih organizacij (OPCW, ICC, ICJ…);
c) priprava  in sodelovanje na dogodkih veleposlaništva,
d) druga opravila po navodilu veleposlanika.

Stažiranje je neplačano.

Prof. dr. Vesna Rijavec in prof. dr. Tjaša Ivanc sta med 27. oktobrom in 3. novembrom 2025 uspešno izvedli Erasmus+ mobilnost za usposabljanje na Pravni fakulteti Univerze v Toursu, Francija. V okviru programa sta spoznali delovanje gostujoče fakultete in mednarodnega raziskovalnega oddelka ter z vodstvom izmenjali izkušnje o študijskih programih, potekih študentskih izmenjav in možnostih sodelovanja med zaposlenimi obeh institucij. Posebej izpostavljata odlično sodelovanje z dr. Fabienne Labelle, ki je koordinirala program mobilnosti, usklajevala srečanja z mednarodnim raziskovalnim oddelkom in mednarodno pisarno. Srečanja so potekala tudi z dekanico Pravne fakultete Univerze v Toursu, prof. dr. Olivio Robin-Sabard, ter z vodstvom univerze; v okviru uradnega programa sta bila predstavljena razvojni poudarki, mednarodna strategija in organizacija univerze pod vodstvom predsednika prof. dr. Philippa Roingearda. Predstavljena je bila revija Medicine, Law & Society, katere soizdajatelj je Pravna fakulteta Univerza v Mariboru s povabilom k avtorstvu v reviji in sodelovanju na prihajajočem dogodku v marcu na 35. konferenci Medicina, pravo in družba 2026.

Poleg delovnih srečanj v Toursu sta izvedli strokovno srečanje z notarji v Toursu, kjer sta razpravljali o vlogi notarja v Franciji in Sloveniji, pomenu izvensodnih izvršilnih naslovov, zlasti neposredno izvršljive notarske listine v Franciji, ter o vključevanju študentov v praktična usposabljanja. Opravili sta delovne obiske pri Conseil Supérieur du Notariat v Parizu, kjer sta z ga. Christine Martens, obravnavali možnosti za izvajanje praks in novih raziskovalnih povezav. Kot ključni rezultat mobilnosti je bilo doseženo soglasje za podpis Erasmus sporazuma o izmenjavi naših in francoskih študentov ter zaposlenih, kar bo okrepilo redne dvosmerne obiske, gostujoča predavanja in skupne projekte. Mobilnost je utrdila medfakultetno sodelovanje, pripravila temelje za nove oblike internacionalizacije ter dodatno okrepila pedagoške, jezikovne in medkulturne kompetence.

Na zaključnem dogodku PUŠ UM 2024/2025, ki je potekal 17. oktobra 2025 v okviru FestUM 2025, je ekipa CoHabLex s Pravne fakultete Univerze v Mariboru osvojila 1. mesto med 39 projektnimi skupinami! Na dogodku je nastopala članica raziskovalne skupine Nadja Belšak, ki je tudi na fotografijah. Njen nastop si poglejte v videoposnetku (pod "Preberi več").

Projekt »Pravna problematika (so)bivanja v večstanovanjskih hišah – CoHabLex« je komisijo prepričal kot inovativen, družbeno koristen in povezan z lokalnim okoljem. Ekipa je s povezovanjem prava in digitalnih rešitev ter sodelovanjem s podjetjem Indoma d.o.o. razvila konkretne predloge za boljše sobivanje in pametno upravljanje stavb. 

Ta dosežek je potrditev, da znajo študenti, mentorji in partnerji iz delovnega okolja skupaj ustvarjati znanje, ki ima resničen vpliv na skupnost.

Iskrene čestitke in hvala vsem članom projektne skupine, mentorjema izr. prof. dr. mag. Nataši Samec Berghaus in Vladu Pulku, ter partnerju Indoma d.o.o.!

Projekt je potekal v okviru PUŠ UM, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz ESS+.
 

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je članica TSK Ritam Plus Sashka Koleska, študentka 3.letnika Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, na začetku oktobra postala balkanska prvakinja v latinskoameriških plesih.
Tekmovanje je potekalo v okviru balkanskega prvenstva, letos prvič v zgodovini prvenstva organizirano pod okriljem svetovne plesne zveze WDSF. Dogodek je združil najboljše plesalce z območja Balkana, zato je ta dosežek izjemno pomemben za klub TSK Ritam Plus.

Sashka Koleska je s svojo predanostjo, delom in odličnim rezultatom pomembno prispevala k prepoznavnosti plesa v mednarodnem prostoru.

Iskrene čestitke prvakinji!

Oktobra 2025 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru  izšla znanstvena monografija »Children's Rights in the Sustainable and Digital Environments: Exploring Opportunities and Challenges« (urednika prof. dr. Suzana Kraljić in doc. dr. Cocou Marius Mensah). 

Monografija združuje priznane domače in tuje strokovnjake (npr. Turčija, Francija, Slonokoščena obala, Indija idr.), ki se v svojih prispevkih ukvarjajo z aktualnimi in skrbno izbranimi temami otroškega prava, konkretno s temami, kjer avtorji analizirajo in polemizirajo o varstvu otrokovih pravic v luči trajnostnega in digitalnega okolja ter izzivov, ki jih obe okolji prinašata. Avtorji kritično polemizirajo, analizirajo in podajajo analize otrokovih pravic tako na materialnopravnem kakor tudi procesnopravnem področju, tako v luči nacionalnih ureditev kakor tudi na mednarodni ravni. Jasno se opredeljujejo do nedoslednosti, pomanjkljivosti in težav, s katerimi se soočajo otrokove pravice v luči trajnostnega razvoja in digitalizacije. 

Med avtorji so tudi sodelavci Pravne fakultete, in sicer: Suzana Kraljić, Katja Drnovšek, Miha Šepec, Cocou Marius Mensah, Mojca Tancer Verboten.

Vabljeni k branju - monografija je v e-obliki prosto dostopna na spletni strani Univerzitetne založbe (odpiranje v novem zavihku).

V oktobru 2025 sta Pravno fakulteto Univerze v Mariboru v okviru programa Erasmus+ obiskali dve ugledni gostujoči profesorici: prof. dr. Christine Ghazaryan s Pravne fakultete University of Vanadzor iz Armenije ter izr. prof. dr. Ivona Šušak Lozanovska s Pravne fakultete University St. Kliment Ohridski iz Bitole (Severna Makedonija).

Gostujoči predavateljici sta za študente prve in druge stopnje izvedli zanimiva in vsebinsko bogata predavanja, v katerih sta predstavili aktualne pravne izzive ter primerjalnopravne vidike s področij, ki jih raziskujeta (npr. mladoletniško prestopništvo, migrantski izzivi, delovnopravna ureditev v Armeniji)

Gostujoči profesorici je  sprejel tudi dekan prof. dr. Tomaž Keresteš, ki poudaril pomen tovrstnih akademskih izmenjav za nadaljnji razvoj in internacionalizacijo fakultete. Obisk je utrdil obstoječe vezi med sodelujočimi institucijami, obenem pa odprl nove možnosti za skupne raziskovalne projekte, pedagoško sodelovanje ter mobilnost zaposlenih in študentov v prihodnje.

Na pobudo in sodelovanje izr. prof. dr. Boruta Holcmana so v Avditoriju furlanske kulture v Gorici odprli razstavo Spodaj podapisani - Io qui sottoscritto ter se tako, ob priložnosti EPK 2025 (odpiranje v novem zavihku), italijanskim testamentom pridružili tudi nekateri slovenski. Izr. prof. dr. Borut Holcman je bil gost ob otvoritvi, avtor predstavitve in raziskovalec, ki je našel originalno oporoka velikega Slovenca, blaženega škofa Antona Martina Slomška.

Janja Hojnik, profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ob 40. obletnici schengenskega sporazuma, ko vse več držav spet nadzira svoje mejne prehode.
Prof. Hojnik: »Nadzor na notranjih mejah bi moral biti izjema in ne pravilo.«

V okviru Evropske prestolnice kulture so se v Gorici in Novi Gorici srečali sedanji in nekdanji slovenski ter italijanski diplomati.

Gre za diplomatski dogodek o slovensko-italijanskih odnosih v luči 50. obletnice Helsinške listine in kasnejših Osimskih sporazumov, kjer je prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru imela govor o skupnih dveh desetletjih Slovenije in Italije v okviru EU ter o pomenu odprtih meja.

Vabljeni k ogledu (odpiranje v novem zavihku).