Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Zadeva: Nadaljevanje in zaključevanje študija v doktorskem študijskem programu tretje stopnje Pravo zaradi prenove doktorskega študija

Spoštovani,

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je v letu 2025 prenovila doktorski študijski program 3. stopnje Pravo. V okviru prenove je bil doktorski študij preoblikovan iz 3-letnega v 4-letni študijski program. Namen prenove je zagotoviti več časa za kakovostno raziskovalno delo, postopno razvijanje doktorske disertacije ter večjo usklajenost s sodobnimi evropskimi standardi doktorskega izobraževanja. Daljše trajanje programa študentom omogoča tudi bolj poglobljeno metodološko usposabljanje, več možnosti za vključevanje v raziskovalne projekte ter višjo kakovost mentorstva, kar prispeva k uspešnejšemu zaključevanju doktorskega študija.

Sprememba začne veljati s študijskim letom 2026/2027 za generacijo študentov, ki se bodo vpisali v 1. letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Pravo.

Vse študentke in študente, vpisane v 3-letni doktorski študijski program, obveščamo, da bo Pravna fakulteta Univerze v Mariboru postopno opuščala izvajanje 3-letnega doktorskega študijskega programa, kot je predstavljeno v spodnji preglednici:

- v študijskem letu 2025/2026 se zadnjič izvaja 1. letnik,
- v študijskem letu 2026/2027 se zadnjič izvaja 2. letnik,
- v študijskem letu 2027/2028 se zadnjič izvaja 3. letnik.

Za razpisano delovno mesto iščemo kandidata/-ko, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• izobrazba pravne ali ekonomske smeri (mag. prava ali mag. ekonomije/UN);
• spremljanje zakonodaje in priprava strokovnih gradiv s področja vsebin, ki se nanašajo na strokovno in poklicno izobraževanje s poudarkom na poklicnih profilih v trgovini, izvedba strokovnih nalog: poslovodski izpit, učna mesta, zaključni izpit, nacionalna poklicna kvalifikacija, sodelovanje pri pripravi poklicnih standardov, vajeniški sistem, zaposlovanje tujcev ter poznavanje postopkov v povezavi s pripravo evropskih predpisov na omenjenih področjih;
• priprava in izvedba projekta Akademija TZS, poznavanje uporabe družbenih omrežij pri komunikacijah s strankami ter sodelovanje pri zborničnem projektnem delu –  izobraževanje in socialni dialog;
• priporočena so znanja in izkušnje s področja promocije poklicev – karierne priložnosti v trgovini;
• poznavanje tujih jezikov, še posebej aktivno znanje angleškega jezika;
• obvladovanje orodij MS Office (Word, Excel, PowerPoint …);
• ažurnost/natančnost, kreativnost/samoiniciativnost, prilagodljivost, zanesljivost in komunikativnost, sposobnost dela v teamu;
• veljavno vozniško dovoljenje B kategorije zaradi občasnega dela na terenu;
• pisna in ustna poslovna komunikacija.

Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti:

• življenjepis;
• dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev (fotokopije spričeval in drugih dokazil o pridobljenih znanjih ter pridobljenih delovnih izkušnjah).

Ponujamo vam možnost zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom na delovnem mestu svetovalca/-ke s 3-mesečnim poskusnim delom.  

Kandidati/-ke naj pošljejo prijave z dokazili v pisni ali v elektronski obliki najkasneje do petka, 17. aprila 2026 na naslednji e-naslov: info@tzslo.si s pripisom »Prijava na razpis na delovno mesto – »Svetovalec«. O izboru bodo kandidati/-ke obveščeni najkasneje v 15 dneh po zaključenem postopku izbire.

Vabljeni k prijavi.

Z nagrado Univerze v Mariboru za pedagoško odličnost spodbujamo izjemno delo zaposlenih na področju poučevanja. Nominacije se zbirajo do 10. julija 2026.

Spoštovane študentke, spoštovani študenti, vabimo vas, da sodelujete pri odkrivanju odličnih pedagoških zgodb. Nominirajte visokošolske učiteljice, učitelje in visokošolske sodelavke, sodelavce, ki so na vas naredili poseben vtis. Če ste pri njihovem poučevanju prepoznali izjemno kakovost, inovativne pristope ter predanost prenosu znanja, je to odlična priložnost, da prispevate k prepoznavanju kakovosti na področju poučevanja.

Od nominacije do izbora 

Nominacijo lahko poda skupina najmanj treh študentk, študentov (ki v letošnjem študijskem letu obiskujete učno enoto pri nominirancu oz. nominiranki), študentski svet fakultete, senat fakultete (na predlog komisije za študijske zadeve fakultete) ali vodja študijskega programa.

Časovnica zbiranja nominacij

Zbiranje nominacij poteka do zaključka poletnega izpitnega obdobja tekočega študijskega leta. Tako lahko v letošnjem študijskem letu 2025/26 oddate nominacijo do vključno 10. julija 2026. Predlagatelji podate nominacijo s spletnim obrazcem (odpiranje v novem zavihku).

Ne zamudite priložnosti, da izrazite svojo podporo pedagoški odličnosti!

Vabljeni k oddaji nominacije! 

Več informacij o postopku nominacije in izboru najdete na spletni strani Službe za razvoj in podporo izobraževanju in študiju: Pedagoška odličnost (odpiranje v novem zavihku).

Objavljen je Poziv h kandidiranju za nagrade UM, s katerim se želi nagraditi ustvarjalno aktivnost študentov na različnih področjih:

• Šport
• Kultura
• Prostovoljstvo
• Razvoj obštudijskih dejavnosti
• Inovacijske dejavnosti.

Kandidirate tako, da v razpisanem roku oddate vlogo, ki izkazuje vsebinsko skladnost z zahtevanimi kriteriji. Vloge so dostopne na povezavi spodaj.

Rok za oddajo: najkasneje do 8. 4. 2026 do 12.00

Na naslov: Študentski svet Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor 

Več o nagradah, pogojih in obrazce, najdete na spletni strani ŠS UM (odpiranje v novem zavihku).

Od 16. februarja 2026 je v EU CV online objavljen razpis za prijave na pripravništva v kabinetih sodnikov ali službah Splošnega sodišča in Sodišča Evropske unije v Luksemburgu (CJ-STAGES-AUT-2026) – obdobje pripravništva: 1.10.2026–28.2.2027.

Rok za oddajo prijav je 12. april 2026 ob polnoči.

Dodatne informacije glede pripravništva so dostopne na spletni strani Sodišča Evropske unije (odpiranje v novem zavihku).

Vabljeni k prijavi.

Na pobudo Pravne fakultete Univerze v Miškolcu (Madžarska) in Central European Academy iz Budimpešte vabimo zainteresirane študente zaključnega letnika 2. stopnje Prava na vpis na doktorski študij. Pravna fakulteta v Miškolcu ponovno razpisuje doktorski študij prava, ki poteka v angleškem jeziku. Cilj omenjenega študija je, da se študentom iz držav 'Central and Eastern Europe' (CEE) omogoči poglobljeno pridobivanje znanja iz pravnih vprašanj, ki se navezujejo na te države.

Pogoji za vključitev za študente so zelo atraktivni, saj znaša mesečna štipendija za študenta cca. 1500 EUR neto. Študentu bo tudi omogočeno sodelovanje v različnih oblikah usposabljanja (npr. tečajih tujih jezikov, konferencah, poletnih šolah svetovne dimenzije,…). Doktorski študent bo hkrati tudi opravljal raziskovalno delo na CEA.
 
Doktorski študent bo prejemal štipendijo ves čas študija, torej 4 leta.
Kandidati, ki bi jih tovrsten doktorski študij zanimal, lahko več informacij o študiju pridobijo na povezavi CEA (odpiranje v novem zavihku).
 
Za morebitna dodatna vprašanja se lahko oglasite pri prof. dr. Suzani Kraljić (suzana.kraljic@um.si).

Spoštovani študenti.

Objavili smo urnik za poletni semester štud. leta 2025/2026.

Urniki so dostopni na povezavi URNIK 2025/2026 (odpiranje v novem zavihku).

Vljudno vabljeni k ogledu ustavnopravnega podkasta Glas ustave, ki je posvečen temeljnim vprašanjem ustavnega reda, delovanju ustavnih institucij ter varstvu človekovih pravic v sodobni družbi. Gostja tretje epizode je dr. Etelka Korpič Horvat, nekdanja ustavna sodnica in univerzitetna učiteljica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, pogovor pa se osredinja predvsem na vprašanje socialne države. V prvi epizodi je bil sogovornik Franc Testen, nekdanji predsednik Vrhovnega in Ustavnega sodišča, v drugi epizodi pa dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije, diplomat in univerzitetni učitelj. Nove epizode izhajajo redno vsak mesec.

Podkast nastaja v okviru Inštituta za ustavno pravo z namenom, da se zahtevne ustavnopravne teme na poglobljen, a hkrati razumljiv način približajo tako strokovni kot širši javnosti. Podkast izhaja iz prepričanja, da Ustava ni zgolj najvišji pravni akt v državi, temveč živ temelj demokratične skupnosti, ki zahteva nenehno razlago, razmislek in odprt javni dialog. V času, ko ustavnopravna vprašanja vse pogosteje stopajo v središče političnih in družbenih razprav, želi Glas Ustave ponuditi prostor umirjene, strokovne, vsebinsko poglobljene in uravnotežene razprave.

V posameznih epizodah podkasta sodelujejo ugledni sogovorniki – sodniki, univerzitetni profesorji ter drugi priznani poznavalci ustavnega prava. Razprave so usmerjene v obravnavo zlasti aktualnih ustavnopravnih dilem v širšem pravnem in družbenem kontekstu. Podkast vodi organizacijski odbor, ki ga sestavljajo: dr. Ciril Ribičič, dr. Petra Plesec, Dean Zagorac, dr. Domen Končan in dr. Rok Dacar.

Podkast je dostopen na spletni strani Glas Ustave (odpiranje v novem zavihku).

Med 13. in 15. marcem 2026 je v Poreču potekal 7. kongres KOKOZ in 9. hrvaški kongres medicinskega prava z mednarodno udeležbo, ki sta ga organizirala Hrvaška zdravniška zbornica in Pravna fakulteta Univerze v Splitu.

Na konferenci je sodeloval doc. dr. Cocou Marius Mensah, ki je zastopal Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Na dogodek je bil povabljen v okviru sodelovanja med Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in partnersko Pravno fakulteto Univerze v Splitu.

Doc. dr. Mensah je predstavil referat z naslovom “EU Green Diplomacy and Global Governance: Legal Perspectives on Health and Sustainable Tourism”. V prispevku je izpostavil povezave med okoljskimi politikami Evropske unije, varovanjem zdravja in trajnostnim turizmom. Opozoril je, da so po podatkih Evropske agencije za okolje nevarne ravni onesnaženosti zraka leta 2023 povzročile približno 182.000 prezgodnjih smrti v Evropski uniji.

Tudi letos smo na Pravni fakulteti UM za pripravo na Williem C. Vis Moot tekmovanje organizirali manjši prijateljski pre-moot, ki je potekal 9. marca 2026. Pridružile so se nam ekipe Univerze v Gradcu, Univerze v Trstu in Univerze v Ljubljani. V treh krogih smo izvedli 6 pleadingov, kjer smo poslušali nove argumente in pridobili dragocene izkušnje.

Letošnjo ekipo sestavljajo tekmovalci: Aljaž Kirbiš, Janina Drolc, Rina Pšunder, Lorena Topolovec in Maša Pogorelec. Na tekmovanje se pripravljajo s pomočjo mentorjev doc. dr. Denisa Baghrizabehija, asist. Line Burkelc Juras, Jakoba Hauptmana, Nastje Gorenc, Blaža Bukovca, Anje Triller in Petre Zupančič.

Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo in prijetno tekmovalno vzdušje ter jim želimo veliko uspeha na tekmovanju na Dunaju in v Hongkongu.

Spoštovane sodelavke in sodelavci, študentke in študenti Univerze v Mariboru!

Mednarodni dan žena (8. marec), ki ga praznujejo v številnih državah po svetu, je dan spoštovanja, hvaležnosti in odgovornosti. Je dan, ko se z globokim zavedanjem zgodovinskih prizadevanj žensk za enakopravnost ozremo nazaj, obenem pa z odločnostjo pogledamo naprej.

Praznik ima korenine v začetku 20. stoletja, ko so se delavke v industrijskih mestih Evrope in Združenih držav Amerike pogumno borile za dostojne delovne pogoje, volilno pravico in temeljne državljanske svoboščine. Leta 1910 je na pobudo nemške političarke in aktivistke Clare Zetkin mednarodno socialistično gibanje predlagalo uvedbo dneva žena, leto pozneje pa so ga prvič obeležili v več državah. Danes mednarodni dan žena pod okriljem Združenih narodov (ZN) predstavlja globalni poziv k enakosti, razvoju in miru.

V sredo, 4. marca 2026, smo v Senatni sobi Pravne fakultete Univerze v Mariboru izvedli predstavitev Erasmus + aktivnosti. Namen predstavitve je bil seznanitev študentov o samem programu in njegovih ključnih informacijah, ki bi študente spodbudile oziroma olajšale odločitev in postopek prijave za izbrano Erasmus+ študentsko mobilnost.

Na pobudo in sodelovanje izr. prof. dr. Boruta Holcmana so v Avditoriju furlanske kulture v Gorici odprli razstavo Spodaj podapisani - Io qui sottoscritto ter se tako, ob priložnosti EPK 2025 (odpiranje v novem zavihku), italijanskim testamentom pridružili tudi nekateri slovenski. Izr. prof. dr. Borut Holcman je bil gost ob otvoritvi, avtor predstavitve in raziskovalec, ki je našel originalno oporoko velikega Slovenca, blaženega škofa Antona Martina Slomška.

Janja Hojnik, profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ob 40. obletnici schengenskega sporazuma, ko vse več držav spet nadzira svoje mejne prehode.
Prof. Hojnik: »Nadzor na notranjih mejah bi moral biti izjema in ne pravilo.«

V okviru Evropske prestolnice kulture so se v Gorici in Novi Gorici srečali sedanji in nekdanji slovenski ter italijanski diplomati.

Gre za diplomatski dogodek o slovensko-italijanskih odnosih v luči 50. obletnice Helsinške listine in kasnejših Osimskih sporazumov, kjer je prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru imela govor o skupnih dveh desetletjih Slovenije in Italije v okviru EU ter o pomenu odprtih meja.

Vabljeni k ogledu (odpiranje v novem zavihku).