Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Objavljen je Sklep o razpisu volitev v študentske svete članic in drugih članic Univerze v Mariboru.

Študentske svete letnikov, študentske svete absolventov in študentske svete doktorskih študentov se voli na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah izmed študentov posameznega letnika, absolventov, doktorskih študentov.

Kandidature je potrebno oddati najkasneje do konca kandidacijskega postopka, to je do ponedeljka, 20. 10. 2025, do 23:59.

Povezavo do obrazca za kandidiranje najdete v Sklepu o razpisu volitev in na spletni strani Študentskega sveta UM (odpiranje v novem zavihku).

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi obvešča o možnosti opravljanja Erasmus+ študijske prakse v spodaj navedenih okvirnih časovnih obdobjih:

• od 10. novembra 2025 do 30. januarja 2026,
• od 2. februarja do 17. aprila 2026,
• od 20. aprila do 3. julija 2026,
• od 6. julija do 18. septembra 2026.

Erasmus+ študijska praksa je neplačana, za nastanitev v Pragi študenti poskrbijo sami.

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri zvezi NATO obvešča o možnosti opravljanja Erasmus+ študijske prakse, in sicer kadarkoli med 1.11.2025 in 31.7.2026.

Študenti imajo možnost spoznavanja in sodelovanja pri delu stalnega predstavništva, in sicer:

• pomoč in podpora diplomatom pri vsakodnevnih nalogah,
• pomoč in udeležba na zasedanjih Severnoatlantskega sveta,
• pomoč in udeležba na ministrskih zasedanjih,
• sodelovanje pri sestankih delovnih odborov zveze NATO iz različnih področij in priprava poročil,
• druga opravila po navodilu mentorja.

Študentska praksa v okviru Erasmus+ programa na Veleposlaništvu RS v Kopenhagnu

Prakso omogočamo med februarjem 2026 in januarjem 2027, v štirih različnih terminih (navedenih spodaj). Od kandidatov pričakujemo odlično znanje angleščine, poznavanje katerega od skandinavskih jezikov pa je prednost. Iščemo študentke in študente z močnim zanimanjem za druge kulture, diplomacijo, mednarodne odnose, gospodarstvo in komuniciranje z javnostmi.
Za prakso se v 30 dneh od obvestila o izboru najpozneje do 1. 12. 2025 podpiše pogodba (Learning Agreement), s katero se kandidat zaveže, da bo prakso opravil v izbranem terminu. Pogoj za začetek prakse je tudi uspešno opravljeno varnostno preverjanje s strani pristojnih organov MZEZ. Ko je preverjanje zaključeno in soglasje izdano, pogodba stopi v veljavo.

Kandidati, ki bodo izbrani, pa kasneje prakso odpovedali, se v prihodnje žal ne bodo mogli ponovno prijaviti. Tako lahko priložnost ponudimo tistim, ki so nanjo resnično pripravljeni.

Zainteresirani študentje lahko prijavo oddajo na obrazcu (odpiranje v novem zavihku).
Prijave študentov zbiramo do ponedeljka, 14. 10. 2025.  

Vljudno vabljeni.

Spoštovani študenti.

Obveščamo vas, da je Komisija za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru na svoji 14. redni seji, ki je potekala dne 19. 9. 2025, obravnavala vaše prošnje in sprejela odločitve, kot je razvidno iz posameznih zapisov v vašem spletnem AIPS-u.

Objavljamo izsek Navodil za oddajo prošenj na Komisijo za študijske zadeve Senata PF UM. Celotna vsebina je dostopna v rubriki VPIS V ŠTUD. LETO 2025/2026 (odpiranje v novem zavihku).

Komisija za študijske zadeve PF UM vloge študentov obravnava v skladu z Navodili za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta UM. 

V celoti so navodila za presojo prošenj objavljena na spletni strani Navodila za presojo prošenj študentov za Komisijo za študijske zadeve PF UM.

Izvedbena navodila za presojo prošenj študentov se uporabljajo za odločanje v naslednjih primerih:

Obveščamo vas, da je Univerza v Mariboru včeraj objavila Javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija študentov Univerze v Mariboru za študijsko leto 2025/2026. Prijavitelji morajo prijavo dostaviti v vložišče Univerze v Mariboru (Slomškov trg 15, 2000 Maribor) ne glede na vrsto prenosa pošiljke najkasneje do vključno 19. 9. 2025 do 12.00 ure (opoldne).

Vsi dokumenti in obrazci so objavljeni na spletni strani moja.um.si (odpiranje v novem zavihku).

Ob tem ponovno opozarjamo, da morajo študenti izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, ki so na voljo na spletni strani Doktorske šole UM (odpiranje v novem zavihku), in sicer:

• obrazec Prijava na javni razpis,
• Priloga 1: Idejna zasnova doktorske disertacije,
• Potrdilo o povprečju ocen.

Študenti morajo biti posebej pozorni na to, da ne smejo namesto Priloge 1: Idejna zasnova doktorske disertacije priložiti Okvirnega programa doktorskega študija, ki ga študenti izpolnijo ob vpisu na doktorski študij. V kolikor bodo namesto Idejne zasnove doktorske disertacije predložili Okvirni program doktorskega študija, bo njihova vloga zavržena s sklepom brez poziva za dopolnitev, kakor je določeno v točki 4.3 razpisa.

Prav tako bi želeli opozoriti, da je prišlo do spremembe tretje točke v obrazcu »Priloga 1: Idejna zasnova doktorske disertacije« – namesto navedbe predvidene objavljivosti znanstvenoraziskovalnega dela (mednarodne revije) je zdaj potrebno opisati predvidene znanstvene prispevke (tj. utemeljitev vsebine, ne navedba revij).

V torek, 16. 9. 2025, je potekala slavnostna promocija doktorjev znanosti Univerze v Mariboru. Na tokratni promociji se je k poglabljanju znanstvenih področij, skrbi za človeka in trajnostni razvoj ter krepitvi humanističnih vrednot, kulture dialoga, kakovosti bivanja in globalni pravičnosti zaobljubilo 56 novih doktoric in doktorjev znanosti s petnajstih fakultet Univerze v Mariboru. Promocija doktorjev znanosti je pomemben mejnik in priznanje doktorskim študentom, novim doktorjem znanosti in njihovim mentorjem za njihov trud in zavzetost ter prispevek k svetovni znanosti.

Na slavnostni promociji doktorjev znanosti sta bila promovirana tudi dva doktorja znanosti s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in sicer dr. Jure Jakšić in dr. Kristjan Zahrastnik.

Jure Jakšić, okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru, je doktoriral junija 2025 pod mentorstvom red. prof. dr. Janje Hojnik z naslovom »Meddržavne tožbe kot sredstvo uveljavljanja obveznosti erga omnes partes iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prava Evropske unije«. Doktorska disertacija se osredotoča na erga omnes partes vidik obveznosti iz EKČP in prava EU, v luči meddržavnih tožb kot enega izmed načinov njihovega uveljavljanja. Tako Svet Evrope, v okviru katerega je nastala EKČP, kakor tudi EU, imata mehanizma, ki državam članicam omogoča tožbo proti drugim državam članicam, ki kršijo pravila ene ali druge mednarodne organizacije. V tej zvezi disertacija ponuja predloge za izboljšavo obeh meddržavnih postopkov.

Kristjan Zahrastnik, asistent z doktoratom na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je doktoriral marca 2025 pod mentorstvom red. prof. dr. Tjaše Ivanc in somentorstvom prof. dr. ddr. h. c. Vesne Rijavec z naslovom »Vloga elektronskih dokazov v pravdnem postopku«. Doktorska disertacija interdisciplinarno in celostno obravnava pojav ter vlogo elektronskih dokazov v pravdnem postopku. Njen namen je bil oblikovati ustrezen okvir za obravnavo elektronskih dokazov v pravdnem postopku ter prispevati k boljšemu razumevanju njihove taksonomije v nacionalnem, nadnacionalnem in čezmejnem pravnem okolju.

Iskrene čestitke!

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla elektronska in tiskana publikacija z naslovom: Dr. Vanek Šiftar-prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru: Spominska publikacija ob 65-letnici študija prava v Mariboru 

Urednica publikacije: red. prof. dr. Janja Hojnik

Publikacija prikazuje življenje prekmurskega profesorja prava Ivana Vaneka Šiftarja, ki je deloval v času, ko se ni govorilo o neodvisnosti sodstva in o avtonomiji univerze. Deloval je v pravosodju in na univerzi, pod partijskim nadzorom, a si je v obeh okoljih prizadeval za prevlado strokovnosti nad političnimi vzgibi. Verjel je, da lahko le znanje izboljša življenjski standard ljudi na geografskem obrobju Slovenije. Bil je tožilec in sodnik, poslanec ter profesor prava. Deloval je kot drugi direktor Višje pravne šole v Mariboru. Obstoj šole je bil v tem času vse prej kot zagotovljen. Po upokojitvi je postal prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru.

Publikacija je dostopna na spletni strani Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru (odpiranje v novem zavihku).

Prof. dr. Suzana Kraljić, doc. dr. Cocou Marius Mensah in Jasmina Klojčnik so septembra obiskali Pravno fakulteto L. N. Gumilyov Euroasian National University (ENU), ki je Erasmus partnerska univerza in pravna fakulteta v Astani, Kazahstan.

Prof. dr. Kraljić je izvedla dve predavanji za študente angleško govoreče študijske smeri, in sicer: i) From Marriage to Child Protection: Understanding Family Law Today; ii) Aging With Dignity: Protecting the Rights of Older Adults in the 21th Century.

Doc. dr. Mensah pa je izvedel ena predavanja v angleščini (Legal Regulations of Heritage and the Promotion of Sustainability in the EU ) in ena v ruščini (Устойчивое Развитие В ЕС И Проблема Климата = Legal Frameworks for Sustainable Development and Climate Policy in the EU).

31. 7. 2025 se je uradno zaključil študentski raziskovalni projekt o pravnih izzivih sobivanja v večstanovanjskih skupnostih

Javna predstavitev rezultatov projekta - CoHabLex je bila 23. 7. 2025 na PF UM. Sodelovalo je 9 študentk in študentov UM – osem s PF (Nadja Belšak, Matias Kocijančič, Onja Koler, Veronika Mikl, Maja Mlakar, Evelina Pignar, Lisa Elizabeth Strouken, Matej Velichkovski) in eden s FERI (Nikola Mitrović). Partner: ▪ Indoma d.o.o.. Mentorja: izr. prof. dr. mag. Nataša Samec Berghaus in Vlado Pulko.

V petih mesecih so študenti izvedli primerjalnopravne analize, pregled sodne prakse ter anketo (774+ odgovorov) o motnjah miru, spremembah lastništev, tokenizaciji, kratkoročnih najemih, digitalnih rešitvah in energetski prenovi.
Projekt živi naprej na spletni strani Cohousing-lex (odpiranje v novem zavihku).

Anketa (odpiranje v novem zavihku).

Rezultati projekta vključujejo številne predloge za spremembe zakonodaje, njeno ustrezno razlago in priporočila, kar je vljučeno v zaključno poročilo. Na tem mestu pa izpostavljamo zgolj eno ključnih ugotovitev:

Naša raziskava je pokazala, da pravni predpisi sicer načeloma zagotavljajo varstvo pred motnjami, vendar je njihovo uveljavljanje v praksi pogosto dolgotrajno in težavno. Hkrati pa se kažejo vrzeli v normativni ureditvi, kjer zakonodaja ne dohaja sodobnih izzivov sobivanja. Iz opravljenih analiz izhaja več možnih načinov ukrepanja v primeru slabše dinamike sobivanja, vendar se je – tudi z vidika primerjalnopravnih rešitev – kot najučinkovitejši mehanizem izkazalo sprejemanje internih pravil in pogodbeno urejanje, zlasti skozi dobro vsebinsko oblikovane hišne rede in pogodbe o medsebojnih razmerjih.

V primerjalnih ureditvah (Nemčija, Avstrija, Švica, ZDA) so hišni redi in pogodbe temelj za boljše sobivanje – z njimi se uspešno oblikujejo mirne, nekadilske in energetsko učinkovite soseske. V Sloveniji je stanje glede tega problematično: vprašanje je, ali ima sploh 10 % večstanovanjskih stavb sklenjeno pogodbo o medsebojnih razmerjih, čeprav jo zakonsko obvezna, hišni red pa je neobvezen in pogosto splošen. Projekt zato izpostavlja potrebo, da se v Sloveniji okrepi pogodbena kultura v večstanovanjskih skupnostih in spodbuja dogovarjanje, prilagojeno potrebam konkretne stavbe – npr. od pravil glede hrupa in kajenja, do učinkovite organizacije energetske prenove.

Od 2. do 4. julija 2025 je na Mednarodni organizaciji dela v Ženevi potekala »9th Regulating for Decent Work Conference«, na kateri je svoje prispevke predstavilo več kot 250 raziskovalcev in drugih strokovnjakov (iz vseh kontinentov) s področja delovnih razmerij in trga dela. Doc. dr. Aljoša Polajžar je na konferenci sodeloval kot aktivni udeleženec s prispevkom »Self-employed workers’ right to collective bargaining – the fall of the EU competition law barrier and all legal problems solved?«.

Udeležba na konferenci je bila izvedena in omogočena v okviru projekta NOO »Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod« (razpis za multiplikatrostvo). V ta namen bo s strani doc. dr. Aljoše Polajžarja izveden prenos znanja na študente in zaposlene UM, ki bo potekal v četrtek 25. septembra ob 12:00. Prijava na dogodek (odpiranje v novem zavihku) do zapolnitve prostih mest je mogoča do 22. septembra.

Na evropskem atletskem prvenstvu za mlajše člane in članice (U23), ki je potekalo v Bergnu na Norveškem, je nastopila tudi Ajda Kaučič, študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru. V teku na 400 metrov je zasedla 23. mesto (55.01s), skupaj z reprezentančnimi kolegicami pa je v štafeti 4x400 m dosegla izjemen uspeh – dekleta so izboljšala kar 30 let star državni rekord za kategorijo mlajših članic.

Ajda je po nastopu povedala: "Tokratni nastop ni bil po mojih pričakovanjih, na tekmo sem bila maksimalno pripravljena, vendar je atletika tak šport, kjer se včasih ne izide vse po planu. Tekma mi je prinesla nove izkušnje in velik zagon za naprej."

Čestitke Ajdi za trud, borbenost in nov mejnik v slovenski atletiki!

Slavnostni govornik na prireditev ob 175-letnici šolstva v Lokavcu in 140-letnici šolske zgradbe je bil dr. Borut Holcman, izr. prof. na Pravni fakulteti v Mariboru, sicer domačin, ki je šest let obiskoval šolo v Lokavcu nato pa še dve leti na Sveti Ani.  V nagovoru je izpostavil pomen izobraževanja.

Izr. prof. dr. Borut Holcman: "Ste se že kdaj vprašali, kakšno sporočilo v sebi nosi beseda "IZOBRAZBA«. To je samo naš pojem – slovenski pojem. V pojmu – besedi je OBRAZ – iz obraz – ba, iz – obraz – iti se ali če povem tako po domače, iti si po obraz, da ga bom nosil, da ga bom posredoval naprej."

Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani maribor24.si (odpiranje v novem zavihku).

Celoten nagovor izr. prof. dr. Boruta Holcmana si lahko preberete v nadaljevanju.

Kdo bi moral poskrbeti za varnost tožilcev in sodnikov? Lahko delajo v okolju, kjer se počutijo ogrožene? Ali je upravičen prevladujoč občutek v javnosti, da si z dovolj denarja lahko kupiš dobro obrambo na sodišču in se izogneš kazni? Da so torej vedno kaznovani kurji tatovi, velike ribe pa ne. V zadnjih dneh se je spet izkazalo, da je korupcija v Sloveniji velik problem in da se očitno vse bolj razrašča. Ali k temu pripomore tudi občutek prizadevanja za razgradnjo ključnih demokratičnih sistemov?

Dr. Miha Šepec je izredni profesor za področje kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter predstojnik Inštituta za kazensko in prekrškovno pravo pri tej fakulteti. Med drugim predava tudi medijsko pravo. Študentje ga opisujejo kot odličnega predavatelja, ki predava zelo zanimivo in si vzame čas za študente. Sodeluje pri številnih mednarodnih projektih. Bil je tudi član novinarskega častnega razsodišča. Leta 2020 je od Zveze društev pravnikov prejel priznanje za mladega pravnika, v zadnjih letih se redno uvršča med 10 najvplivnejših pravnikov po izboru pravnega portala IUS-INFO.

Vabljeni k poslušanju na naslednji povezavi (odpre se v novem zavihku).

Avtor: Jolanda Lebar

V integralni oddaji POGLOBLJENO, ki je bila na sporedu dne 29.10.2024, med 20. in 22. uro na Radiu Maribor in je bila vsebinsko posvečena prazniku, 31. oktobru - dnevu reformacije, je sodeloval tudi izr. prof. dr. Borut Holcman.

Oddaja Poglobljeno se je dogajala v Evangeličanskem centru v Murski Soboti in v njej so poleg izr. prof. dr. Boruta Holcmana sodelovali še evangeličanski škof mag. Leon Novak kot gostitelj, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika akademik dr. Marko Jesenšek, vodja oddelka za zaščito in restavriranje pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Andreja Kozjek in domačinka dr. Klaudija Sedar - jezikoslovka, dobra poznavalka zgodovine Prekmurja in protestantizma in direktorica murskosobošnega Zavoda Primož Trubar.

Vabljeni k poslušanju oddaje na povezavi: https://365.rtvslo.si/podkast/poglobljeno/175082712