Uradno zaključen študentski raziskovalni projekt z naslovom Pravna problematika (so)bivanja v večstanovanjskih hišah in naseljih
Datum objave: 12.09.2025 | Datum poteka: 31.12.2099
31. 7. 2025 se je uradno zaključil študentski raziskovalni projekt o pravnih izzivih sobivanja v večstanovanjskih skupnostih
Javna predstavitev rezultatov projekta - CoHabLex je bila 23. 7. 2025 na PF UM. Sodelovalo je 9 študentk in študentov UM – osem s PF (Nadja Belšak, Matias Kocijančič, Onja Koler, Veronika Mikl, Maja Mlakar, Evelina Pignar, Lisa Elizabeth Strouken, Matej Velichkovski) in eden s FERI (Nikola Mitrović). Partner: ▪ Indoma d.o.o.. Mentorja: izr. prof. dr. mag. Nataša Samec Berghaus in Vlado Pulko.
V petih mesecih so študenti izvedli primerjalnopravne analize, pregled sodne prakse ter anketo (774+ odgovorov) o motnjah miru, spremembah lastništev, tokenizaciji, kratkoročnih najemih, digitalnih rešitvah in energetski prenovi.
Projekt živi naprej na spletni strani Cohousing-lex (odpiranje v novem zavihku).
Anketa (odpiranje v novem zavihku).
Rezultati projekta vključujejo številne predloge za spremembe zakonodaje, njeno ustrezno razlago in priporočila, kar je vljučeno v zaključno poročilo. Na tem mestu pa izpostavljamo zgolj eno ključnih ugotovitev:
Naša raziskava je pokazala, da pravni predpisi sicer načeloma zagotavljajo varstvo pred motnjami, vendar je njihovo uveljavljanje v praksi pogosto dolgotrajno in težavno. Hkrati pa se kažejo vrzeli v normativni ureditvi, kjer zakonodaja ne dohaja sodobnih izzivov sobivanja. Iz opravljenih analiz izhaja več možnih načinov ukrepanja v primeru slabše dinamike sobivanja, vendar se je – tudi z vidika primerjalnopravnih rešitev – kot najučinkovitejši mehanizem izkazalo sprejemanje internih pravil in pogodbeno urejanje, zlasti skozi dobro vsebinsko oblikovane hišne rede in pogodbe o medsebojnih razmerjih.
V primerjalnih ureditvah (Nemčija, Avstrija, Švica, ZDA) so hišni redi in pogodbe temelj za boljše sobivanje – z njimi se uspešno oblikujejo mirne, nekadilske in energetsko učinkovite soseske. V Sloveniji je stanje glede tega problematično: vprašanje je, ali ima sploh 10 % večstanovanjskih stavb sklenjeno pogodbo o medsebojnih razmerjih, čeprav jo zakonsko obvezna, hišni red pa je neobvezen in pogosto splošen. Projekt zato izpostavlja potrebo, da se v Sloveniji okrepi pogodbena kultura v večstanovanjskih skupnostih in spodbuja dogovarjanje, prilagojeno potrebam konkretne stavbe – npr. od pravil glede hrupa in kajenja, do učinkovite organizacije energetske prenove.