Novice

V ponedeljek, 29. 9. 2025, je namestnik Varuha človekovih pravic RS, Ivan Šelih, ki od februarja letos vodi institucijo Varuha, podelil priznanja javnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic. To leto so bila nagrajena kar tri dela s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. 

V kategoriji doktorskih del je nagrado za prvo mesto prejel doc. dr. Aljoša Polajžar za doktorsko disertacijo z naslovom »Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev«, napisano pod mentorstvom prof. dr. Darje Senčur Peček. 

V kategoriji magistrskih del pa sta bili nagrajeni dve študentki. Prvo mesto med magistrskimi deli je dosegla Teodora Kordiš za delo z naslovom Evropski preiskovalni nalog – razvoj, novosti in njegova uporaba s strani obrambe: izbrani vidiki, pod mentorstvom asist. Jana Stajnka in prof. dr. Mihe Šepca.

Priznanje je bilo podeljeno tudi Emi Turnšek za nalogo z naslovom Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica, ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Suzane Kraljić.

Iskrene čestitke nagrajencem ter njihovim mentorjem.

V torek, 16. 9. 2025, je potekala slavnostna promocija doktorjev znanosti Univerze v Mariboru. Na tokratni promociji se je k poglabljanju znanstvenih področij, skrbi za človeka in trajnostni razvoj ter krepitvi humanističnih vrednot, kulture dialoga, kakovosti bivanja in globalni pravičnosti zaobljubilo 56 novih doktoric in doktorjev znanosti s petnajstih fakultet Univerze v Mariboru. Promocija doktorjev znanosti je pomemben mejnik in priznanje doktorskim študentom, novim doktorjem znanosti in njihovim mentorjem za njihov trud in zavzetost ter prispevek k svetovni znanosti.

Na slavnostni promociji doktorjev znanosti sta bila promovirana tudi dva doktorja znanosti s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in sicer dr. Jure Jakšić in dr. Kristjan Zahrastnik.

Jure Jakšić, okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru, je doktoriral junija 2025 pod mentorstvom red. prof. dr. Janje Hojnik z naslovom »Meddržavne tožbe kot sredstvo uveljavljanja obveznosti erga omnes partes iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prava Evropske unije«. Doktorska disertacija se osredotoča na erga omnes partes vidik obveznosti iz EKČP in prava EU, v luči meddržavnih tožb kot enega izmed načinov njihovega uveljavljanja. Tako Svet Evrope, v okviru katerega je nastala EKČP, kakor tudi EU, imata mehanizma, ki državam članicam omogoča tožbo proti drugim državam članicam, ki kršijo pravila ene ali druge mednarodne organizacije. V tej zvezi disertacija ponuja predloge za izboljšavo obeh meddržavnih postopkov.

Kristjan Zahrastnik, asistent z doktoratom na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je doktoriral marca 2025 pod mentorstvom red. prof. dr. Tjaše Ivanc in somentorstvom prof. dr. ddr. h. c. Vesne Rijavec z naslovom »Vloga elektronskih dokazov v pravdnem postopku«. Doktorska disertacija interdisciplinarno in celostno obravnava pojav ter vlogo elektronskih dokazov v pravdnem postopku. Njen namen je bil oblikovati ustrezen okvir za obravnavo elektronskih dokazov v pravdnem postopku ter prispevati k boljšemu razumevanju njihove taksonomije v nacionalnem, nadnacionalnem in čezmejnem pravnem okolju.

Iskrene čestitke!

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla elektronska in tiskana publikacija z naslovom: Dr. Vanek Šiftar-prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru: Spominska publikacija ob 65-letnici študija prava v Mariboru 

Urednica publikacije: red. prof. dr. Janja Hojnik

Publikacija prikazuje življenje prekmurskega profesorja prava Ivana Vaneka Šiftarja, ki je deloval v času, ko se ni govorilo o neodvisnosti sodstva in o avtonomiji univerze. Deloval je v pravosodju in na univerzi, pod partijskim nadzorom, a si je v obeh okoljih prizadeval za prevlado strokovnosti nad političnimi vzgibi. Verjel je, da lahko le znanje izboljša življenjski standard ljudi na geografskem obrobju Slovenije. Bil je tožilec in sodnik, poslanec ter profesor prava. Deloval je kot drugi direktor Višje pravne šole v Mariboru. Obstoj šole je bil v tem času vse prej kot zagotovljen. Po upokojitvi je postal prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru.

Publikacija je dostopna na spletni strani Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru (odpiranje v novem zavihku).

Prof. dr. Suzana Kraljić, doc. dr. Cocou Marius Mensah in Jasmina Klojčnik so septembra obiskali Pravno fakulteto L. N. Gumilyov Euroasian National University (ENU), ki je Erasmus partnerska univerza in pravna fakulteta v Astani, Kazahstan.

Prof. dr. Kraljić je izvedla dve predavanji za študente angleško govoreče študijske smeri, in sicer: i) From Marriage to Child Protection: Understanding Family Law Today; ii) Aging With Dignity: Protecting the Rights of Older Adults in the 21th Century.

Doc. dr. Mensah pa je izvedel ena predavanja v angleščini (Legal Regulations of Heritage and the Promotion of Sustainability in the EU ) in ena v ruščini (Устойчивое Развитие В ЕС И Проблема Климата = Legal Frameworks for Sustainable Development and Climate Policy in the EU).

31. 7. 2025 se je uradno zaključil študentski raziskovalni projekt o pravnih izzivih sobivanja v večstanovanjskih skupnostih

Javna predstavitev rezultatov projekta - CoHabLex je bila 23. 7. 2025 na PF UM. Sodelovalo je 9 študentk in študentov UM – osem s PF (Nadja Belšak, Matias Kocijančič, Onja Koler, Veronika Mikl, Maja Mlakar, Evelina Pignar, Lisa Elizabeth Strouken, Matej Velichkovski) in eden s FERI (Nikola Mitrović). Partner: ▪ Indoma d.o.o.. Mentorja: izr. prof. dr. mag. Nataša Samec Berghaus in Vlado Pulko.

V petih mesecih so študenti izvedli primerjalnopravne analize, pregled sodne prakse ter anketo (774+ odgovorov) o motnjah miru, spremembah lastništev, tokenizaciji, kratkoročnih najemih, digitalnih rešitvah in energetski prenovi.
Projekt živi naprej na spletni strani Cohousing-lex (odpiranje v novem zavihku).

Anketa (odpiranje v novem zavihku).

Rezultati projekta vključujejo številne predloge za spremembe zakonodaje, njeno ustrezno razlago in priporočila, kar je vljučeno v zaključno poročilo. Na tem mestu pa izpostavljamo zgolj eno ključnih ugotovitev:

Naša raziskava je pokazala, da pravni predpisi sicer načeloma zagotavljajo varstvo pred motnjami, vendar je njihovo uveljavljanje v praksi pogosto dolgotrajno in težavno. Hkrati pa se kažejo vrzeli v normativni ureditvi, kjer zakonodaja ne dohaja sodobnih izzivov sobivanja. Iz opravljenih analiz izhaja več možnih načinov ukrepanja v primeru slabše dinamike sobivanja, vendar se je – tudi z vidika primerjalnopravnih rešitev – kot najučinkovitejši mehanizem izkazalo sprejemanje internih pravil in pogodbeno urejanje, zlasti skozi dobro vsebinsko oblikovane hišne rede in pogodbe o medsebojnih razmerjih.

V primerjalnih ureditvah (Nemčija, Avstrija, Švica, ZDA) so hišni redi in pogodbe temelj za boljše sobivanje – z njimi se uspešno oblikujejo mirne, nekadilske in energetsko učinkovite soseske. V Sloveniji je stanje glede tega problematično: vprašanje je, ali ima sploh 10 % večstanovanjskih stavb sklenjeno pogodbo o medsebojnih razmerjih, čeprav jo zakonsko obvezna, hišni red pa je neobvezen in pogosto splošen. Projekt zato izpostavlja potrebo, da se v Sloveniji okrepi pogodbena kultura v večstanovanjskih skupnostih in spodbuja dogovarjanje, prilagojeno potrebam konkretne stavbe – npr. od pravil glede hrupa in kajenja, do učinkovite organizacije energetske prenove.

Od 2. do 4. julija 2025 je na Mednarodni organizaciji dela v Ženevi potekala »9th Regulating for Decent Work Conference«, na kateri je svoje prispevke predstavilo več kot 250 raziskovalcev in drugih strokovnjakov (iz vseh kontinentov) s področja delovnih razmerij in trga dela. Doc. dr. Aljoša Polajžar je na konferenci sodeloval kot aktivni udeleženec s prispevkom »Self-employed workers’ right to collective bargaining – the fall of the EU competition law barrier and all legal problems solved?«.

Udeležba na konferenci je bila izvedena in omogočena v okviru projekta NOO »Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod« (razpis za multiplikatrostvo). V ta namen bo s strani doc. dr. Aljoše Polajžarja izveden prenos znanja na študente in zaposlene UM, ki bo potekal v četrtek 25. septembra ob 12:00. Prijava na dogodek (odpiranje v novem zavihku) do zapolnitve prostih mest je mogoča do 22. septembra.

Na evropskem atletskem prvenstvu za mlajše člane in članice (U23), ki je potekalo v Bergnu na Norveškem, je nastopila tudi Ajda Kaučič, študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru. V teku na 400 metrov je zasedla 23. mesto (55.01s), skupaj z reprezentančnimi kolegicami pa je v štafeti 4x400 m dosegla izjemen uspeh – dekleta so izboljšala kar 30 let star državni rekord za kategorijo mlajših članic.

Ajda je po nastopu povedala: "Tokratni nastop ni bil po mojih pričakovanjih, na tekmo sem bila maksimalno pripravljena, vendar je atletika tak šport, kjer se včasih ne izide vse po planu. Tekma mi je prinesla nove izkušnje in velik zagon za naprej."

Čestitke Ajdi za trud, borbenost in nov mejnik v slovenski atletiki!

Prof. dr. Janja Hojnik je predavala na mednarodni poletni šoli evropskega prava Pravne fakultete z Reke, ki je drugi teden julija potekala v Iki pri Opatiji. Poletne šole sta se udeležili tudi dve študentki Pravne fakultete Univerze v Mariboru, in sicer Eva Ledinek in Lisa Elizabeth Strouken. 

Študentki se iskreno zahvaljujeta organizatorju za vso prijaznost in predano znanje ter ostalim študentom priporočata udeležbo naslednje leto. Prof. Hojnik je letos prvič predavala na mednarodni poletni šoli kar jima je bilo v čast. 

Študentski projekt »Pravna problematika (so)bivanja v večstanovanjskih hišah in naseljih« – CoHabLex poteka pod pedagoškim mentorstvom izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus in delovnega mentorja Vlada Pulka, v sodelovanju s podjetjem Indoma d.o.o. kot partnerjem iz gospodarstva.

V okviru projekta študentje raziskujejo izzive sobivanja v urbanem okolju – od motenj zaradi hrupa, kratkoročnih najemov in uporabe dvorišč, do pravnih rešitev, ki jih ponujajo obstoječa zakonodaja, digitalna orodja in koncept pametnih mest.

Dne 20. 6. 2025 je bil izveden prenos znanja na sedežu podjetja Indoma d.o.o., kjer je mentorica izvedla predavanje z naslovom Pravni izzivi sobivanja: od motenj v večstanovanjskih stavbah do digitalnih rešitev. Po predavanju je sledila živahna razprava z udeleženci iz gospodarstva in študenti.

Na predavanju so bili prisotni: Vlado Pulko (direktor Indoma d.o.o.), Primož Hohnjec (odvetnik Indoma d.o.o.), Marko Rožič (upravnik Indoma d.o.o.), Nadja Belšak (študentka B1 PF UM), Matias Kocijančič (študent B2 PF UM), Onja Livič (študentka B2 PF UM), Nikola Mitrović (študent VS FERI), Maja Mlakar (študentka B2 PF UM), Evelina Pignar (študentka B2 PF UM), Lisa Elizabeth Strouken (študentka B1 PF UM), Matej Velichkovski (študent B2 PF UM).

Na podlagi razprave so člani projektne skupine dokončno oblikovali anketni vprašalnik za empirični del raziskave.

Od 26. 6. 2025 smo zbrali že 603 izpolnjene ankete, a si še vedno prizadevamo za boljši vzorec!
Če ankete še niste izpolnili, vas vljudno vabimo, da to storite in s tem prispevate k raziskavi: https://shorturl.at/JfMC4

Več o projektu: www.cohousing-lex.si (odpiranje v novem zavihku). 

Julija 2025 je pri Univerzitetni založbi UM izšla posebna publikacijo z naslovom »Collected papers of Thomas A. Heller« (urednica prof. dr. Suzana Kraljić). Publikacija je posvečena Thomasu A. Hellerju, ameriškemu pravniku in dolgoletnemu prijatelju PF UM.

Thomas A. Heller že vrsto let na različne načine podpira naše pedagoško, raziskovalno in publicistično delo ter pomembno prispeva tudi k mednarodni prepoznavnosti fakultete (predvsem v ameriškem pravnem prostoru). 

Publikacija prinaša izbor njegovih že objavljenih znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo aktualne pravne in družbene teme.  Zbrana besedila nudijo dragocen vpogled v pravno misel Thomasa A. Hellerja ter obenem služijo kot navdih študentom, raziskovalcem in praktikom, ki se srečujejo s podobnimi vprašanji pri svojem študiju ali delu.

E-verzija publikacije je dostopna v prostem dostopu na povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/977 (odpiranje v novem zavihku)

Vabljeni k branju!

V prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru je dne 8. julija 2025 potekalo odmevno predavanje Francesce P. Albanese, posebne poročevalke Združenih narodov za človekove pravice na okupiranih palestinskih ozemljih, ki sta ga pripravili Pekarna Magdalenske mreže in Organizacija za participatorno družbo v sodelovanju s Pravno fakulteto UM in Zavodom PIP.

Zbrani študentje, profesorji, predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti so prisluhnili izjemno angažirani ter pravno obarvani analizi izraelsko-palestinskega konflikta. V nagovoru je govorka pojasnila, da se realnost na terenu ne ujema s pojmovanjem izraelske začasne vojaške uprave, temveč kaže na dolgotrajen in nezakonit režim z elementi aneksije in razseljevanja, kar po mednarodnem humanitarnem pravu nakazuje na resne kršitve. Opozorila je na obseg naselbin in spremljajočo se demografsko preobrazbo, ki vplivata na status ozemlja in pravice prebivalcev, ter izpostavila, da je odgovornost držav, zlasti evropskih, da ravnajo skladno z mednarodnim pravom in z enakimi merili, pri čemer je kot pozitiven primer navedla prav slovensko zavzemanje za jasnejše poimenovanje dogajanja v Gazi in premislek o pogodbenih razmerjih EU-ja z Izraelom. V osrednjem delu nagovora je poudarila, da pravo ni samo načelni okvir, temveč orodje za konkretno ukrepanje, zato je pozvala k prenehanju zlorab, k postopnemu končanju okupacije, razgradnji nezakonitih praks ter k ureditvi, v kateri bodo vsi ljudje uživali enake pravice brez sistemskih neenakosti. Njene ugotovitve je spremljal močan humanitarni apel, zlasti v zvezi z dostopom do pitne vode, hrane in osnovnih zdravstvenih storitev ter s trpljenjem civilistov, pri čemer je poudarila pomen sočutja in političnega poguma za sprejem nujnih odločitev.

Izr. prof. dr. Petra Weingerl je 24. junija 2025 predavala na poletni šoli o potrošniškem pravu, ki jo organizira ERA – Akademija za evropsko pravo (Academy of European Law – ERA) s sedežem v Trierju v Nemčiji. V svojem predavanju je predstavila koncept potrošnika, kot se je razvil skozi sodno prakso Sodišča EU, še posebej v luči digitalizacije.

Z javno predstavitvijo glavnih ugotovitev se je 30. 6. 2025 zaključil študentski raziskovalni projekt: »Zagotavljanje neodvisnosti nacionalnih regulativnih oblasti na področju energetike s poudarkom na primerjalnih pravnih vidikih – NRA«. V projektu je sodelovalo 8 študentk in študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru, in sicer trije z univerzitetnega študijskega programa »Pravo« (Blaž Bukovec, Alen Mohar in Tjaša Vindiš) ter pet z magistrskega študijskega programa »Pravo« (Jakob Hauptman, Matijas Kocijančič, Onja Koler, Sara Pečnik in Lavra Terbovšek). Projekt je potekal v sodelovanju z Agencijo za energijo, strokovno pa sta ga usmerjala red. prof. dr. Aleš Ferčič s Pravne fakultete Univerze v Mariboru kot pedagoški mentor in mag. Duška Godina z Agencije za energijo kot mentorica iz prakse, medtem ko sta administrativno in drugo podporo zagotavljala ga. Jasmina Klojčnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in g. Blaž Špegelj z Agencije za energijo.

Študenti so v štirimesečnem obdobju proučevali problematiko pravne ureditve neodvisnosti nacionalnih regulativnih oblasti na področju energetike, pri čemer so analizirali in ocenili področno pravno ureditev v Sloveniji ter izdelali primerjalno pravno analizo nacionalnih ureditev na področju zagotavljanja neodvisnosti nacionalnih regulativnih oblasti v izbranih državah članicah EU. ovori v prid utemeljenosti in uspešnosti projekta.

Pomagajte nam oblikovati bolj mirno, pravično in pametno sobivanje v slovenskih večstanovanjskih stavbah in naseljih: izpolnite 15 minutno anonimno anketo (odpiranje v novem zavihku), o najpogostejših motnjah, pravnih rešitvah in digitalnih možnostih za boljše življenje pod isto streho.  Vaši odgovori so anonimni, a dragoceni – rezultate in predloge bomo sproti objavljali na spletni strani projekta CoHabLex (odpiranje v novem zavihku), kjer nas lahko spremljate za nadaljnje ugotovitve in priložnosti sodelovanja.

Hvala, ker soustvarjate prihodnost kakovostnega bivanja!
Ekipa CoHabLex (Pravna fakulteta UM & Indoma d.o.o.)

V četrtek, 5. junija 2025 ob 17. uri,  je zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, predaval v okviru predmeta Pravo, etika in nomotehnika. Z doktorskimi študenti je na izjemno zanimiv način spregovoril o poslovni etiki in morali v okviru pravnega urejanja.

Zasl. prof. dr. Ivanjku se lepo zahvaljujemo za izvedbo predavanja.

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je v ponedeljek, 23.6. 2025 ob 10. uri potekala javna študentska predstavitev rezultatov raziskovanja na projektu Digiwork – Digitalni prehod in delovna razmerja. Dogodka so se kot poslušalci udeležili nekateri študenti, zaposleni na PF UM ter nekateri zunanji interesenti. Dogodek je povezovala pedagoška mentorica prof. dr. Darja Senčur Peček, za prispevek k diskusiji pa se zahvaljujemo tudi delovni mentorici Martini Škofič, univ. dipl. prav. (vodji kadrovske službe Elektra Maribor d.d.) ter Petri Kosec Ferlež, univ. dipl. prav. (direktorici področja na Elektro Maribor d.d.).

Obenem vas vljudno vabimo na podstran študentskih projektov PUŠ 2025 (odpiranje v novem zavihku).

V ponedeljek, 16. junija 2024, ob 9. uri, je delegacija Visoke vojaške šole Slovenije obiskala Pravno fakulteto Univerze v Mariboru. Srečanja so se udeležili doc. dr. Pavel Vuk, predstojnik za znanstvenoraziskovalno dejavnost Visoke vojaške šole, PDRIU, doc. dr. Jasna Fedran, koordinatorica znanstvenoraziskovalne dejavnosti in mednarodnega sodelovanja z Visoke vojaške šole ter dr. Jurij Groznik, višji državni odvetnik. Delegacijo so sprejeli dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Tomaž Keresteš, izr. prof. dr. Borut Holcman, doc. dr. Cocou Marius Mensah.

Glavni namen srečanja je bil razvoj aktivnega sodelovanja med Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Visoko vojaško šolo ter Državnim odvetništvom.

Prav tako je bilo nekaj besed namenjenih tudi o udeležbi fakultete na Dnevih vojaških ved (15.–16. oktober 2025). Predlog programa vključuje prispevke izr. prof. dr. Boruta Holcmana na temo Poklicna odgovornost in etični vidiki za vojaške strokovnjake, doc. dr. Cocoa Mariusa Mensaha na temo Sodobni varnostni izzivi in mednarodno sodelovanje, ge. Andreje Grum (višje državne odvetnica) na temo Pravni okvir EU na področju opravljanja vojaške službe ter doc. dr. Denisa Baghrizabehija na temo Sodobno vojskovanje: odgovornost za odločitve, ki jih vodi umetna inteligenca in avtonomni sistemi.

Na srečanju so potekale tudi razprave o možnosti uvedbe vojaškega modula kot izbirnega predmeta, o uvedbi specializiranega predmeta na fakulteti, kar bi spodbudilo izmenjavo strokovnjakov in akademsko sodelovanje ter izvedbi niza usposabljanj za člane Visoke vojaške šole.

Vsi prisotni so poudarili pomen projektnega sodelovanja, zlasti v okviru evropskih in nacionalnih razpisov ter izrazili željo po okrepitvi sodelovanja za doseganje skupnih ciljev.

V ponedeljek, 16. junija 2025, je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo sodnik Jure Jakšič na temo s področja meddržavnih tožb. Mentorica kandidata je bila prof. dr. Janja Hojnik, člani komisije pa prof. dr. Matjaž Tratnik, prof. dr. Boštjan Udovič in prof. dr. Saša Zagorc.

Našemu novemu doktorju pravnih znanosti iskreno čestitamo za uspešno zaključene vse stopnje študija na naši fakulteti.

Asist. Živa Šuta s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in drugi raziskovalci Univerze v Mariboru so v okviru projekta oooZnanost! v sodelovanju z Radiem City pripravila medijsko ozaveščevalno kampanjo “Varuhi resnice”, ki opozarja na pereče izzive sodobne informacijske družbe. Kampanja osvetljuje ključne izzive sodobne informacijske družbe, osredotoča se na širjenje lažnih novic, vlogo algoritmov družbenih omrežij pri oblikovanju “informacijskih mehurčkov” ter različne oblike dezinformacij – od satire do propagande. Poudarja tudi vpliv teorij zarote na družbo, pomen medijske pismenosti in nevarnosti lažnih novic za demokracijo.

Vabljeni k poslušanju Živinega prispevka ter prispevkov ostalih raziskovalcev in raziskovalk Univerze v Mariboru, ki so dostopni na spletni strani Evropska noč raziskovalcev 2024/2025 (odpiranje v novem zavihku).

V ponedeljek, 9. junija 2025, je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru potekala okrogla miza ob sprejemu Konvencije Sveta Evrope o varstvu odvetniškega poklica, ki so jo organizirali Odvetniška zbornica Slovenije, Odvetniška akademija OZS, Evropski svet odvetniških zbornic (CCBE) in programski vodja prof. dr. Vesna Rijavec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Dogodek je bil odprt tudi za širšo javnost, saj vprašanja neodvisnega in neovirano delujočega odvetništva predstavljajo pomemben vidik pravne države in varstva človekovih pravic.

Uvodoma je zbrane nagovoril prof. dr. Gregory Fox z Wayne State University in gostujoči raziskovalec na Inštitutu Max Planck v Heidelbergu, ki je predstavil teoretični okvir nastajanja in uveljavljanja multilateralnih konvencij.

V nadaljevanju je sledila okrogla miza, ki jo je moderiral odvetnik Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Pod njegovim vodstvom so panelisti – odvetnik mag. Roman Završek, podpredsednik CCBE, izr. prof. dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete UM ter novinarka mag. Nataša Markovič s portala Preiskovalno razpravljali o aktualnih izzivih, s katerimi se danes sooča odvetniški poklic. Panelisti so soglasno poudarili pomen zagotavljanja neodvisnosti in varnosti odvetnikov kot temeljnega pogoja za učinkovito uresničevanje pravice do pravnega varstva in delujoče pravne države.

Odvetnik mag. Roman Završek je posebej izpostavil izjemno vlogo Evropskega sveta odvetniških zbornic (CCBE) pri prizadevanjih za večjo zaščito odvetnikov in utrjevanju njihove neodvisnosti, zlasti pa v postopku oblikovanja in sprejema konvencije.

V razpravi je bilo še poudarjeno, da kljub navidezno stabilnemu stanju v državah Evropske unije tudi tu naraščajo pritiski na odvetnike – tako politični kot ekonomski, pa tudi medijski. Vključitev medijskega vidika preko prispevka novinarke mag. Markovič je še dodatno osvetlila kompleksnost odnosa med mediji in odvetniki, še posebej v luči javne podobe odvetniškega poklica.

Dogodek je bil pomemben prispevek k širšemu razumevanju vloge odvetništva v demokratični družbi in k doslednemu spoštovanju in uresničevanju človekovih pravic.