Novice

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je 12. in 13. februarja 2026 v Hotelu Habakuk v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju (CIP) organizirala strokovno konferenco I. Dnevi procesnega prava, ki je združila številne ugledne domače in tuje strokovnjake s področja procesnega prava. Dogodek je bil namenjen sodnikom, odvetnikom, tožilcem, pravnikom v gospodarstvu in javni upravi ter akademikom in predstavlja pomemben prispevek k razvoju pravne stroke in znanosti.

Konferenca je slušateljem ponudila poglobljen vpogled v najnovejša teoretična izhodišča, zakonodajne novosti in sodno prakso na področjih civilnega, kazenskega in upravnega procesnega prava ter postopkov zaradi insolventnosti. Posebna vrednost dogodka je bila v interdisciplinarnem pristopu in primerjalnopravnem pogledu na procesne institute v luči prava EU, digitalizacije in sodobnih družbenih odnosov.

Vsebinsko raznolik in bogat prvi dan

Po uvodnem delu je prvi dan odprl sklop civilnega procesnega prava pod vodstvom prof. dr. Darje Senčur Peček. Predavatelji so obravnavali aktualna vprašanja financiranja kolektivnih tožb (mag. Marko Djinović), stroške pravdnega postopka (Matjaž Voglar), zahtevke v individualnih delovnih sporih (mag. Marijan Debelak) ter stvarno pristojnost v sporih v zvezi z direktorji (prof. dr. Darja Senčur Peček).

V nadaljevanju je sledil sklop o postopkih zaradi insolventnosti pod vodstvom prof. dr. Andreje Primec. S svojimi prispevki so sodelovali prof. dr. Jaka Cepec, prof. dr. Jasna Garašić in asist. Lina Burkelc Juras, ki so predstavili aktualne procesne izzive na področju insolvenčnega prava v nacionalnem in evropskem prostoru.

Popoldanski del je bil namenjen upravnemu postopku in upravnemu sporu pod vodstvom prof. dr. Aleša Ferčiča. Predavatelji (dr. Urban Vrtačnik, Iris Hajd, asist. Iza Beširević) so osvetlili vpliv prava EU na upravne postopke, novosti zakonodaje, pravno varnost v davčnih postopkih, postopke izdaje gradbenih dovoljenj ter varstvo človekovih pravic v upravnem sodstvu.

Prvi dan se je zaključil z družabnim večerom, ki je udeležencem omogočil utrjevanje strokovnih vezi in neformalno izmenjavo izkušenj.

Ekipa študentov, ki se letos udeležuje tekmovanja Willem C. Vis Moot, je v pričetku februarja sodelovala na prvem letošnjem pripravljalnem »pre-moot« tekmovanju XII. Brno Pre-Moot. Tekmovalci so se na pre-mootu pomerili v štirih krogih ustnih obravnav, na katerih so pridobili veliko znanja in dodobra izkoristili možnost za preizkus svojih argumentov.

Poseben uspeh je dosegla študentka Rina Pšunder, ki je prejela nagrado za najboljšo govorko tekmovanja, t.i. »best oralist award«. S svojim nastopom je navdušila sodnike arbitre, saj je v svojih nastopih poleg odličnega poznavanja primera, prepričljivih pravnih argumentov in stališč teorije in prakse, pokazala tudi izjemno samozavest in sposobnost jasnega izražanja.

Letos našo ekipo sestavljajo tekmovalci: Aljaž Kribiš, Janina Drolc, Rina Pšunder, Lorena Topolovec in Maša Pogorelec. Na tekmovanje se pripravljajo s pomočjo mentorjev doc. dr. Denisa Baghrizabehija, asist. Line Burkelc Juras, Jakoba Hauptmana, Nastje Gorenc, Blaža Bukovca, Anje Triller in Petre Zupančič.

Po uspešni udeležbi na pre-mootu se ekipa vrača domov motivirana in pripravljena na nove izzive.

Čestitke Ekipi Vis Moot Maribor in obilo uspeha tudi v prihodnje!

Dijakinje in dijaki, bodoče študentke in študenti.

Vas zanima, kako poteka študij prava, čeprav še niste vpisani na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru? Zdaj imate odlično priložnost, da to doživite iz prve roke!

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na PREDAVANJIH NA POKUŠINO (odpiranje v novem zavihku), ki potekajo v okviru študija prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

4. februarja 2026 je doc. dr. Aljoša Polajžar kot predavatelj sodeloval na Mali šoli delovnega prava v organizaciji GV Založbe, ki je potekala v Ljubljani. V okviru 8. sklopa male šole (na temo umetne inteligence in delovnih razmerij) je obravnaval prihodnje pravne izzive nove ureditve po Uredbi (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (Akt o umetni inteligenci); Zakonu o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI) ter po Direktivi o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu.

Dne 27.1.2026 je v okviru projekta PEPP v Zagrebu izr. prof. dr. Petra Weingerl izvedla predavanje z naslovom “On the assessment of discrimination in private law relationships”. Predavanje je med udeleženci pritegnilo veliko pozornosti, čemur je nato sledila tudi živahna razprava. 

Programme in European Private Law for Postgraduates (PEPP) se vsako leto izvaja na štirih različnih lokacijah izbranih partnerskih univerz, v okviru programa pa se srečujejo doktorski študenti iz različnih držav EU ter poglabljajo znanje s področja evropskega zasebnega prava. V letošnjem letu se program izvaja v Münstru, Zagrebu, Cambridgeu in Valencii.

Pravno fakulteto Univerze v Mariboru letos v programu zastopata asist. Matej Makoter Rožmarin in asist. Nikola Jovanović.

Prof. dr. Matjaž Tratnik je dne 26. januarja 2026 na Pravni fakulteti Univerze v Arubi predaval o državljanstvu EU in nizozemskem pravu državljanstva. V obdobju 1990–1996 je bil izredni profesor (Associate Professor) na Pravni fakulteti Univerze v Arubi (Faculty of Law, University of Aruba) v Oranjestadu.

Dne 28.1.2026 je na Univerzi v Mariboru potekala slovesnost ob Rektorjevem dnevu. Rektorjevo nagrado za najboljši študijski uspeh v svoji vpisni generaciji Pravne fakultete Univerze v Maribor je prejel Matej Makoter Rožmarin.

O nagrajencu:

Matej Makoter Rožmarin je v času študija na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru izstopal s svojo študijsko odličnostjo in aktivnim prispevkom k akademski skupnosti. Med študijem se je udejstvoval tako nacionalnih kot mednarodnih tekmovanj iz znanja prava, kjer je bodisi samostojno, bodisi kot član ekipe dosegal odlične rezultate. Bil je član številnih organov in komisij, tako na ravni Pravne fakultete, kot na ravni Univerze v Mariboru. Za svoje delo je prejel tudi številne nagrade in priznanja, in sicer Priznanje dekanice za najvišjo povprečno oceno na dodiplomskem študijskem programu, Priznanje in Pohvalo dekana za pomembne študijske in obštudijske dosežke na magistrskem študijskem programu ter Listino Univerze v Mariboru za prizadevno delo in izjemen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti.

Nagrajencu iskreno čestitamo! 

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na Okrožnem sodišču v Mariboru je 18. decembra 2025 potekala jubilejna, že 10. izvedba vseslovenskega tekmovanja Študentska pravda.

Fiktivni spor je potekal med slovenskim podjetjem Svarog Artillery Systems d.o.o. in hrvaškim podjetjem CyberFare d.o.o., ki sta sklenili pogodbo o dobavi aktivnih zaščitnih sistemov za oklepna vozila. Spor se je razvil zaradi zamud pri dobavi, povišanih stroškov zaradi novih izvoznih carin, vprašanja nadgradnje sistema na novejšo generacijo ter kasnejše prepovedi orožarskih poslov z državami Bližnjega vzhoda. Študenti so se morali soočiti z zahtevnimi pravnimi vprašanji, kot so spremenjene okoliščine, razlaga pogodbenih določil, zamuda pri izpolnitvi in naknadna nemožnost izpolnitve obveznosti.

Ustni del tekmovanja je potekal v obliki polfinalnih obravnav na Okrožnem sodišču v Mariboru ter zaključnih obravnav na fakulteti. V senatih so sodelovali sodniki in odvetniki iz prakse, ki so z aktivnimi vprašanji dodatno preizkusili argumentacijo tekmovalcev.

V prvem polfinalnem senatu so študentom sodili okrožni sodnik doc. dr. Janez Žirovnik (Okrožno sodišče v Mariboru), okrajna sodnica Polona Kidrič (Okrajno sodišče v Celju) in višja državna odvetnica Lucija Gorišek Perc. Na tej obravnavi sta se pomerili Skupina 6 (Ana Veronika Borko, Nadja Belšak, Anja Kmetec, Eva Saletinger) in Skupina 4 (Luka Bošnjak, Karin Bežan, Leja Bizjak, Anina Bencik, Tinkara Rebec). Zmagala je skupina 4.

Drugi polfinalni senat so sestavljali višji sodnik dr. Andrej Ekart (Višje sodišče v Mariboru), okrožna sodnica Petra Umek (Okrožno sodišče v Mariboru) in odvetnik Žiga Stamenković (o. p. Stamenković). V drugi obravnavi sta se pomerili Skupina 3 (Nika Krstić, Altina Lami, Iva Pavlič, Saška Ridl) in Skupina 2 (Sara Uršej, Ana Nemec, Sandra Borak). Zmagala je skupina 3.

Po napetih obravnavah je sledil dvoboj za 3. mesto. V senatu so sodelovali višja sodnica Alenka Zadravec (Okrožno sodišče v Mariboru), odvetnik Matija Urankar (Odvetniška pisarna Senica & partnerji) in odvetnica Hana Šrot (Odvetniška pisarna Zaman in partnerji). Po napeti obravnavi je senat zmago podelil Skupini 6.

Veliki finale je potekal med Skupino 3 in Skupino 4. V finalnem senatu, ki so ga sestavljali višja sodnica dr. Vesna Bergant Rakočević (Višje sodišče v Ljubljani), odvetnik Andrej Pohar (Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji) in odvetnica Andreja Dajčman. Zmaga je pripadla skupini 3 - Niki Krstić, Altini Lami, Ivi Pavlič in Saški Ridl. Poleg ekipnega uspeha je bila podeljena tudi nagrada za najboljšo govorko, ki jo je prejela Altina Lami. Jubilejna izvedba Študentske pravde je znova potrdila visoko raven pravnega znanja, retoričnih sposobnosti in pripravljenosti študentov ter uresničila temeljni cilj tekmovanja – približati študij prava realnemu sodnemu okolju.

Dne 7.1.2025 smo uspešno izvedli že tradicionalno izobraževanje za mediatorje, ki se ga je tokrat udeležilo več kot 100 udeležencev, kar znova potrjuje veliko zanimanje strokovne javnosti za praktično usmerjene in aktualne vsebine, ki jih obravnavamo na izobraževanju. Program izobraževanja se sicer vsako leto prilagaja najbolj aktualnim in perečim družbenim temam, s čimer se sledi tudi potrebam prakse. V okviru izobraževanja so predavali prof. dr. Vesna Rijavec (Mediacija in arbitraža; mediacija v sporu z mednarodnim elementom; mediacija v EU; izvršljivost sporazumov), prof. dr. Tjaša Ivanc (Mediacija v zdravstvu in javni upravi), dr. Živa Grafenauer Ekart (Komunikacija med sprtimi stranmi), asist. Lina Burkelc Juras (Gospodarska mediacija; reševanje gradbenih sporov) in asist. Matej Makoter Rožmarin (Tehnološki vplivi in prihodnost; e-mediacija; UI in etična vprašanja; izzivi online srečanj). Zaključni del je zaznamovala simulacija mediacije v premoženjskih sporih – dediščinska tožba, pri kateri je v vlogi mediatorke nastopila višja sodnica Alenka Zadravec, vlogi strank pa sta prevzela okrajna sodnica Renata Vajdič in asist. Matej Makoter Rožmarin.

“Zakon o dedovanju s komentarjem” je celovita pravna publikacija, ki obravnava in pojasnjuje določbe Zakona o dedovanju, enega temeljnih zakonov v slovenskem pravnem sistemu. Dodatno težo mu daje obsežen in bogat komentar členov, ki se navezujejo na Uredbo EU o dedovanju (št. 650/2012), saj opredeljuje razmerja, kjer je prisoten mednarodni element v dednopravnih razmerjih. Monografija predstavlja dragocen vir informacij za pravne strokovnjake, sodnike, odvetnike, notarje ter vse druge, ki se srečujejo s področjem dednega prava. Vsaka zakonska določba ZD je podrobno razložena, kar bralcu omogoča, da razume zakonodajalčev namen in pravno logiko, ki stoji za posameznimi členi. V komentarje so vključeni številni praktični primeri, domača ter tuja sodna praksa in sodna praksa ESČP ter SEU, kar bralcu pomaga razumeti, kako se posamezna zakonska določba uporablja v praksi. To je še posebej koristno za pravne strokovnjake, ki se morajo pri svojem delu pogosto opirati na sodne odločitve. Zato monografija omogoča boljše razumevanje in pomaga pri reševanju zapletenih dednih vprašanj. Monografija pa predstavlja tudi nepogrešljivo orodje za študente prava, saj ponuja poglobljeno razumevanje dednega prava, ki je ključno za izobraževanje bodočih pravnikov.

Avtorji komentarja so izbrani strokovnjaki (profesorji, sodniki, odvetniki, notarji …), ki imajo bogate dolgoletne praktične in teoretične izkušnje s področja dednega prava. Med avtorji so tudi naši profesorji, in sicer: prof. dr. Suzana Kraljić (urednica in avtorica večin členov in stvarnega kazala); prof. dr. Tjaša Ivanc ter doc. dr. Katja Drnovšek. 

V petek, 19. decembra 2025, smo gostili sodnico H. E. Beti Hohler (Mednarodno kazensko sodišče). Študenti so imeli privilegij iz prve roke poslušati o anatomiji postopka pred Mednarodnim kazenskim sodiščem in o bogatih izkušnjah naše gostje.

H. E. Beti Hohler se zahvaljujemo za odlično in navdihujoče predavanje.

V sredo, 17. decembra 2025, smo gostili prof. dr. Veroniko Fikfak iz University College London (UCL). Prof. dr. Veronika Fikfak, profesorica človekovih pravic in mednarodnega prava in direktorica Inštituta UCL za človekove pravice, je izvedla predavanje z naslovom: Prihodnost Evropskega sodišča za človekove pravice. Tema je izjemno aktualna v luči napovedane reforme EKČP.

Prof. dr. Fikfak se zahvaljujemo za odlično in izjemno zanimivo predavanje!

Študenti drugega letnika so v sklopu predmeta Družinsko in dedno pravo obiskali Krizni center Maribor (KC), kjer so se seznanili z organizacijo dela in vsakodnevnimi izzivi, s katerimi se srečujejo strokovni delavci. KC je namenjen otrokom, ki zaradi različnih razlogov (npr. smrt, zlorabe, zanemarjanje) ne morejo bivati v svoji matični družini. KC jim nudi varno, podporno in skrbno okolje. 

Študentje in zaposleni PF so v sodelovanju z Lions Clubom Maribor zbrali prispevek, ki so ga izročili KC z željo, da tako lahko polepšajo božični čas otrokom, ki se nahajajo v KC. Dogodek je študentom omogočil, da so ob praktičnem spoznavanju dela in izzivov KC razvili zavedanje o pomembnosti socialne podpore otrokom, ki se v svojem mladem življenju že soočajo s težkimi življenjskimi izzivi. 

Vsem študentom in zaposlenim, še posebej pa Lions Club Maribor, se iskreno zahvaljujemo za prispevke in podporo.

Pod mentorstvom prof. dr. Darje Senčur Peček in doc. dr. Aljoše Polajžarja so študenti 3. decembra obiskali podjetje TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo. Tam so nas sprejeli ga. Suzana Horvat (direktorica sektorja za skladnost poslovanja ter diplomantka naše pravne fakultete), ga. Darja Vodušek Vtič (vodja kadrovske službe) ter g. Peter Marinič (predsednik sveta delavcev). Tekom obiska so nam predstavili delovanje družbe TALUM, njeno proizvodno dejavnost, njeno organizacijsko strukturo, delovanje delavskih predstavništev, delovanje kadrovske in pravne službe itd. Prav tako pa je bil razkazan določen segment proizvodnje. Študenti so tako dobili vpogled v delovanje večje organizacije (gospodarske družbe) v praksi.

Obisk je bil sofinanciran v okviru razpisa za krajše opazovalne vpoglede študentov v podjetjih in drugih organizacijah v okviru Razvojnega stebra financiranja Univerze v Mariboru 2025-2028 (RSF 3.0), v letu 2025.

9. in 10. decembra 2025 sta doc. dr. Mojca Tancer Verboten in doc. dr. Aljoša Polajžar kot predavatelja sodelovala na 6. konferenci Položaj in plače javnih uslužbencev in funkcionarjev (v organizaciji GV Založbe). Doc. dr. Mojca Tancer Verboten je predavala o aktualnih vprašanjih napredovanja in delovne uspešnosti v javnem sektorju (v luči novega plačnega sistema). Doc. dr. Aljoša Polajžar pa je predstavil sodno prakso in aktualno problematiko v zvezi s svobodo izražanja javnih uslužbencev.

Več o konferenci si lahko preberete na spletni strani GV Založbe (odpiranje v novem zavihku).

V torek dne 2.12.2025 so potekale volitve novega predsedstva Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, na katerih je bila za predsednico izvoljena red. prof. dr. dr. h. c. mult. Vesna Rijavec. 

Za izjemen uspeh novoizvoljeni predsednici iskreno čestitamo in ji želimo uspešno delo!

Študenti tretjega semestra študijskega programa B1, so pri predmetu Nemška pravna terminologija, izr. prof. dr. B. Holcmana, obiskali Univerzo Karla in Franca v Gradcu (Univerza Gradec, Avstrija), kjer so se v okviru praktičnega usposabljanja in vaj “sprehodili” po univerzitetnih institucijah - Univerzitetna knjižnica, Knjižnica Pravne fakultete, Kriminalističen muzej Hansa Großa in Osrednji Univerzitetni muzej. Na koncu so se prepričali, da je še vedno na prvem mestu palače Štajerskih deželnih stanov mestni grb deželnoknežjega mesta Maribor.

Srečali so se s predstavniki Inštituta za temeljne pravne vede, s prof. dr. Markom Steppanom, piar službo Univerzitetne in Fakultetne knjižnice in vodjem univerzitetnih muzejev mag. Francem Stanglom, kustosom, ki nam je tudi praktično predstavil zakonitosti demokracije.

Iz Gradca so se vrnili v poznih večernih urah.

Obveščamo vas, da je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla elektronska publikacija z naslovom: Od algoritma do prava: Pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence pod uredništvom red. prof. dr. Martine Repas.

Umetna inteligenca vse izraziteje preoblikuje sodobno družbo in prodira na skoraj vsa področja človekovega delovanja – od prava, ekonomije in izobraževanja do medijev in kulture. Znanstvena monografija z naslovom Od algoritma do prava – pravni, ekonomski in kulturni izzivi umetne inteligence združuje prispevke, ki se osredotočajo na izzive, priložnosti in posledice uporabe umetne inteligence v sodobnem svetu: od vpliva na kulturno dediščino, kot je digitalizacija in interpretacija vonjev, ekonomskih vidikov, do pravnih vprašanj, povezanih z delovnimi razmerji, ustavnopravnimi dilemami, odgovornostjo za škodo, pametnimi pogodbami, konkurenčnim pravom, kazenskim pravom in z njeno uporabo v sodnih postopkih. Poseben poudarek je namenjen intelektualni lastnini – komu pripadajo avtorsko varovana dela, izumi in videzi izdelkov, ki jih ustvari umetna inteligenca ali pa so nastali z njeno pomočjo, kot tudi vprašanja, povezana s kršitvami. Monografija tako raziskuje ključne pravne, ekonomske in kulturne izzive umetne inteligence, ter spodbuja razmislek o potrebi po večji regulaciji in odgovornem razvoju tehnologije.

Publikacija je dostopna na spletni strani Univerzitetne založbe (odpiranje v novem zavihku).

Dne 28. novembra 2025 se je prof. dr. Vesna Rijavec udeležila strokovne konference v okviru mednarodnega projekta »Do pravice brez pravdanja II« (Justice Without Litigation II – JuWiLi II), ki povezuje 29 organizacij iz 22 držav članic EU z namenom razvijanja učinkovitih rešitev na področju nepravdnih sodnih postopkov.

Projekt JuWiLi II se osredotoča na optimizacijo nepravdnih postopkov ter na možnosti prenosov določenih civilnopravnih nalog na javne funkcionarje, kot so notarji. S tem želi prispevati h krepitvi procesnih standardov in spoštovanju načela vladavine prava, hkrati pa razvijati strategije za razbremenitev sodnih sistemov in izboljšanje dostopa državljanov EU do nepravdnih postopkov.

Prof. dr. Rijavec je v svojem uvodnem prispevku najprej predstavila slovenske perspektive in posebnosti v nadaljevanju pa je nato sodelovala tudi v panelni razpravi na temo »Optimizacija nepravdnih postopkov – razbremenitev sodišč«, kjer so udeleženci razpravljali o konkretnih rešitvah za hitrejše, stroškovno učinkovitejše in uporabniku prijaznejše nepravdne postopke.