Novice

Na zaključnem dogodku PUŠ UM 2024/2025, ki je potekal 17. oktobra 2025 v okviru FestUM 2025, je ekipa CoHabLex s Pravne fakultete Univerze v Mariboru osvojila 1. mesto med 39 projektnimi skupinami! Na dogodku je nastopala članica raziskovalne skupine Nadja Belšak, ki je tudi na fotografijah. Njen nastop si poglejte v videoposnetku (pod "Preberi več").

Projekt »Pravna problematika (so)bivanja v večstanovanjskih hišah – CoHabLex« je komisijo prepričal kot inovativen, družbeno koristen in povezan z lokalnim okoljem. Ekipa je s povezovanjem prava in digitalnih rešitev ter sodelovanjem s podjetjem Indoma d.o.o. razvila konkretne predloge za boljše sobivanje in pametno upravljanje stavb. 

Ta dosežek je potrditev, da znajo študenti, mentorji in partnerji iz delovnega okolja skupaj ustvarjati znanje, ki ima resničen vpliv na skupnost.

Iskrene čestitke in hvala vsem članom projektne skupine, mentorjema izr. prof. dr. mag. Nataši Samec Berghaus in Vladu Pulku, ter partnerju Indoma d.o.o.!

Projekt je potekal v okviru PUŠ UM, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz ESS+.
 

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je članica TSK Ritam Plus Sashka Koleska, študentka 3.letnika Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, na začetku oktobra postala balkanska prvakinja v latinskoameriških plesih.
Tekmovanje je potekalo v okviru balkanskega prvenstva, letos prvič v zgodovini prvenstva organizirano pod okriljem svetovne plesne zveze WDSF. Dogodek je združil najboljše plesalce z območja Balkana, zato je ta dosežek izjemno pomemben za klub TSK Ritam Plus.

Sashka Koleska je s svojo predanostjo, delom in odličnim rezultatom pomembno prispevala k prepoznavnosti plesa v mednarodnem prostoru.

Iskrene čestitke prvakinji!

Oktobra 2025 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru  izšla znanstvena monografija »Children's Rights in the Sustainable and Digital Environments: Exploring Opportunities and Challenges« (urednika prof. dr. Suzana Kraljić in doc. dr. Cocou Marius Mensah). 

Monografija združuje priznane domače in tuje strokovnjake (npr. Turčija, Francija, Slonokoščena obala, Indija idr.), ki se v svojih prispevkih ukvarjajo z aktualnimi in skrbno izbranimi temami otroškega prava, konkretno s temami, kjer avtorji analizirajo in polemizirajo o varstvu otrokovih pravic v luči trajnostnega in digitalnega okolja ter izzivov, ki jih obe okolji prinašata. Avtorji kritično polemizirajo, analizirajo in podajajo analize otrokovih pravic tako na materialnopravnem kakor tudi procesnopravnem področju, tako v luči nacionalnih ureditev kakor tudi na mednarodni ravni. Jasno se opredeljujejo do nedoslednosti, pomanjkljivosti in težav, s katerimi se soočajo otrokove pravice v luči trajnostnega razvoja in digitalizacije. 

Med avtorji so tudi sodelavci Pravne fakultete, in sicer: Suzana Kraljić, Katja Drnovšek, Miha Šepec, Cocou Marius Mensah, Mojca Tancer Verboten.

Vabljeni k branju - monografija je v e-obliki prosto dostopna na spletni strani Univerzitetne založbe (odpiranje v novem zavihku).

V oktobru 2025 sta Pravno fakulteto Univerze v Mariboru v okviru programa Erasmus+ obiskali dve ugledni gostujoči profesorici: prof. dr. Christine Ghazaryan s Pravne fakultete University of Vanadzor iz Armenije ter izr. prof. dr. Ivona Šušak Lozanovska s Pravne fakultete University St. Kliment Ohridski iz Bitole (Severna Makedonija).

Gostujoči predavateljici sta za študente prve in druge stopnje izvedli zanimiva in vsebinsko bogata predavanja, v katerih sta predstavili aktualne pravne izzive ter primerjalnopravne vidike s področij, ki jih raziskujeta (npr. mladoletniško prestopništvo, migrantski izzivi, delovnopravna ureditev v Armeniji)

Gostujoči profesorici je  sprejel tudi dekan prof. dr. Tomaž Keresteš, ki poudaril pomen tovrstnih akademskih izmenjav za nadaljnji razvoj in internacionalizacijo fakultete. Obisk je utrdil obstoječe vezi med sodelujočimi institucijami, obenem pa odprl nove možnosti za skupne raziskovalne projekte, pedagoško sodelovanje ter mobilnost zaposlenih in študentov v prihodnje.

V okviru Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru je izšel »Praktikum za delovno pravo«, avtorjev red. prof. dr. Darje Senčur Peček in doc. dr. Aljoše Polajžarja. Predmetni praktikum predstavlja učno gradivo, ki je namenjeno študentom, ki se tekom študija srečujejo s področjem delovnega prava oziroma tematiko delovnih razmerij. Praktikum vsebuje jedra ključnih sodnih odločb (predvsem Delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča RS), s katerimi želita avtorja študentom približati posamezne delovnopravne institute. Ob sodnih odločbah pa so pripravljeni še praktični primeri, ki od študentov zahtevajo uporabo pravnih pravil na konkretnem primeru. Vsebina praktikuma zajema tako individualno kakor tudi kolektivno delovno pravo.

Publikacija je prosto dostopna v e-obliki na spletni strani Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru (odpre se v novem zavihku).

Naši profesorji in asistenti so se  2. in 3. oktobra 2025 ponovno udeležili mednarodne konference, in sicer IV. ASCEA konference v Budimpešti. 

Red. prof. dr. Suzana Kraljić je kot moderatorka vodila panel svoje doktorske kandidatke Eme Turnšek, z naslovom "Data protection in Healthcare". Ema Turnšek je v okviru tega pripravila predstavitev z naslovom "The Legal Framework on the Protection of Patients' Data in Slovenia". Njena druga doktorska kandidatka Alenka Križnik pa je v panelu "Access to free end-of-life decision-making - practices and challenges in the European Union" predstavila prispevek za naslovom "Conditions for the free choice o f decision of the dying in the Republic of Slovenia".

Asistent Jan Stajnko je za kazensko-pravno sekcijo pripravil predstavitev z naslovom "Cognitive Warfare and Challenges of Criminal Law".  Doc. Dr. Rok Dacar je bil del ustavno-pravno obarvanega panela, v sklopu katerega je pripravil predstavitev na temo "Role of the "de facto" deputy president in the Republic of Slovenia", doc. dr. Aljoša Polajžar pa je prisotne nagovoril v sklopu delovno-pravnega panela na temo "Protection of Worker's Right to Privacy under Article 8 ECHR in the event of Employer Monitoring (ECtHR standards and their Reflection in Slovenian Case-Law")". Doc. dr. Katja Drnovšek pa se je konference udeležila z online prispevkom o "Parental responsibility in Slovenia following the Family law reform".

Konferenca, ki je združila več kot 180 doktorskih kandidatov in podoktorandov ter njihove mentorje, je odlična priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj ter mreženje.

Doc. dr. Aljoša Polajžar je 6. in 7. oktobra 2025 sodeloval na tradicionalnem strokovnem posvetu Združenja svetov delavcev Slovenije, na katerem se obravnavajo različne tematike, ki zadevajo delovanje svetov delavcev. Predstavil je vlogo in pristojnosti svetov delavcev v zvezi z vpeljavo in uporabo umetne inteligence v podjetjih. Posveta so se udeležili člani svetov delavcev številnih večjih gospodarskih družb.

V ponedeljek, 29. 9. 2025, je namestnik Varuha človekovih pravic RS, Ivan Šelih, ki od februarja letos vodi institucijo Varuha, podelil priznanja javnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic. To leto so bila nagrajena kar tri dela s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. 

V kategoriji doktorskih del je nagrado za prvo mesto prejel doc. dr. Aljoša Polajžar za doktorsko disertacijo z naslovom »Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev«, napisano pod mentorstvom prof. dr. Darje Senčur Peček. 

V kategoriji magistrskih del pa sta bili nagrajeni dve študentki. Prvo mesto med magistrskimi deli je dosegla Teodora Kordiš za delo z naslovom Evropski preiskovalni nalog – razvoj, novosti in njegova uporaba s strani obrambe: izbrani vidiki, pod mentorstvom asist. Jana Stajnka in prof. dr. Mihe Šepca.

Priznanje je bilo podeljeno tudi Emi Turnšek za nalogo z naslovom Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica, ki je nastalo pod mentorstvom prof. dr. Suzane Kraljić.

Iskrene čestitke nagrajencem ter njihovim mentorjem.

V torek, 16. 9. 2025, je potekala slavnostna promocija doktorjev znanosti Univerze v Mariboru. Na tokratni promociji se je k poglabljanju znanstvenih področij, skrbi za človeka in trajnostni razvoj ter krepitvi humanističnih vrednot, kulture dialoga, kakovosti bivanja in globalni pravičnosti zaobljubilo 56 novih doktoric in doktorjev znanosti s petnajstih fakultet Univerze v Mariboru. Promocija doktorjev znanosti je pomemben mejnik in priznanje doktorskim študentom, novim doktorjem znanosti in njihovim mentorjem za njihov trud in zavzetost ter prispevek k svetovni znanosti.

Na slavnostni promociji doktorjev znanosti sta bila promovirana tudi dva doktorja znanosti s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in sicer dr. Jure Jakšić in dr. Kristjan Zahrastnik.

Jure Jakšić, okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru, je doktoriral junija 2025 pod mentorstvom red. prof. dr. Janje Hojnik z naslovom »Meddržavne tožbe kot sredstvo uveljavljanja obveznosti erga omnes partes iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prava Evropske unije«. Doktorska disertacija se osredotoča na erga omnes partes vidik obveznosti iz EKČP in prava EU, v luči meddržavnih tožb kot enega izmed načinov njihovega uveljavljanja. Tako Svet Evrope, v okviru katerega je nastala EKČP, kakor tudi EU, imata mehanizma, ki državam članicam omogoča tožbo proti drugim državam članicam, ki kršijo pravila ene ali druge mednarodne organizacije. V tej zvezi disertacija ponuja predloge za izboljšavo obeh meddržavnih postopkov.

Kristjan Zahrastnik, asistent z doktoratom na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je doktoriral marca 2025 pod mentorstvom red. prof. dr. Tjaše Ivanc in somentorstvom prof. dr. ddr. h. c. Vesne Rijavec z naslovom »Vloga elektronskih dokazov v pravdnem postopku«. Doktorska disertacija interdisciplinarno in celostno obravnava pojav ter vlogo elektronskih dokazov v pravdnem postopku. Njen namen je bil oblikovati ustrezen okvir za obravnavo elektronskih dokazov v pravdnem postopku ter prispevati k boljšemu razumevanju njihove taksonomije v nacionalnem, nadnacionalnem in čezmejnem pravnem okolju.

Iskrene čestitke!

Z velikim veseljem vas obveščamo, da je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla elektronska in tiskana publikacija z naslovom: Dr. Vanek Šiftar-prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru: Spominska publikacija ob 65-letnici študija prava v Mariboru 

Urednica publikacije: red. prof. dr. Janja Hojnik

Publikacija prikazuje življenje prekmurskega profesorja prava Ivana Vaneka Šiftarja, ki je deloval v času, ko se ni govorilo o neodvisnosti sodstva in o avtonomiji univerze. Deloval je v pravosodju in na univerzi, pod partijskim nadzorom, a si je v obeh okoljih prizadeval za prevlado strokovnosti nad političnimi vzgibi. Verjel je, da lahko le znanje izboljša življenjski standard ljudi na geografskem obrobju Slovenije. Bil je tožilec in sodnik, poslanec ter profesor prava. Deloval je kot drugi direktor Višje pravne šole v Mariboru. Obstoj šole je bil v tem času vse prej kot zagotovljen. Po upokojitvi je postal prvi zaslužni profesor prava na Univerzi v Mariboru.

Publikacija je dostopna na spletni strani Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru (odpiranje v novem zavihku).

Prof. dr. Suzana Kraljić, doc. dr. Cocou Marius Mensah in Jasmina Klojčnik so septembra obiskali Pravno fakulteto L. N. Gumilyov Euroasian National University (ENU), ki je Erasmus partnerska univerza in pravna fakulteta v Astani, Kazahstan.

Prof. dr. Kraljić je izvedla dve predavanji za študente angleško govoreče študijske smeri, in sicer: i) From Marriage to Child Protection: Understanding Family Law Today; ii) Aging With Dignity: Protecting the Rights of Older Adults in the 21th Century.

Doc. dr. Mensah pa je izvedel ena predavanja v angleščini (Legal Regulations of Heritage and the Promotion of Sustainability in the EU ) in ena v ruščini (Устойчивое Развитие В ЕС И Проблема Климата = Legal Frameworks for Sustainable Development and Climate Policy in the EU).

31. 7. 2025 se je uradno zaključil študentski raziskovalni projekt o pravnih izzivih sobivanja v večstanovanjskih skupnostih

Javna predstavitev rezultatov projekta - CoHabLex je bila 23. 7. 2025 na PF UM. Sodelovalo je 9 študentk in študentov UM – osem s PF (Nadja Belšak, Matias Kocijančič, Onja Koler, Veronika Mikl, Maja Mlakar, Evelina Pignar, Lisa Elizabeth Strouken, Matej Velichkovski) in eden s FERI (Nikola Mitrović). Partner: ▪ Indoma d.o.o.. Mentorja: izr. prof. dr. mag. Nataša Samec Berghaus in Vlado Pulko.

V petih mesecih so študenti izvedli primerjalnopravne analize, pregled sodne prakse ter anketo (774+ odgovorov) o motnjah miru, spremembah lastništev, tokenizaciji, kratkoročnih najemih, digitalnih rešitvah in energetski prenovi.
Projekt živi naprej na spletni strani Cohousing-lex (odpiranje v novem zavihku).

Anketa (odpiranje v novem zavihku).

Rezultati projekta vključujejo številne predloge za spremembe zakonodaje, njeno ustrezno razlago in priporočila, kar je vljučeno v zaključno poročilo. Na tem mestu pa izpostavljamo zgolj eno ključnih ugotovitev:

Naša raziskava je pokazala, da pravni predpisi sicer načeloma zagotavljajo varstvo pred motnjami, vendar je njihovo uveljavljanje v praksi pogosto dolgotrajno in težavno. Hkrati pa se kažejo vrzeli v normativni ureditvi, kjer zakonodaja ne dohaja sodobnih izzivov sobivanja. Iz opravljenih analiz izhaja več možnih načinov ukrepanja v primeru slabše dinamike sobivanja, vendar se je – tudi z vidika primerjalnopravnih rešitev – kot najučinkovitejši mehanizem izkazalo sprejemanje internih pravil in pogodbeno urejanje, zlasti skozi dobro vsebinsko oblikovane hišne rede in pogodbe o medsebojnih razmerjih.

V primerjalnih ureditvah (Nemčija, Avstrija, Švica, ZDA) so hišni redi in pogodbe temelj za boljše sobivanje – z njimi se uspešno oblikujejo mirne, nekadilske in energetsko učinkovite soseske. V Sloveniji je stanje glede tega problematično: vprašanje je, ali ima sploh 10 % večstanovanjskih stavb sklenjeno pogodbo o medsebojnih razmerjih, čeprav jo zakonsko obvezna, hišni red pa je neobvezen in pogosto splošen. Projekt zato izpostavlja potrebo, da se v Sloveniji okrepi pogodbena kultura v večstanovanjskih skupnostih in spodbuja dogovarjanje, prilagojeno potrebam konkretne stavbe – npr. od pravil glede hrupa in kajenja, do učinkovite organizacije energetske prenove.

Od 2. do 4. julija 2025 je na Mednarodni organizaciji dela v Ženevi potekala »9th Regulating for Decent Work Conference«, na kateri je svoje prispevke predstavilo več kot 250 raziskovalcev in drugih strokovnjakov (iz vseh kontinentov) s področja delovnih razmerij in trga dela. Doc. dr. Aljoša Polajžar je na konferenci sodeloval kot aktivni udeleženec s prispevkom »Self-employed workers’ right to collective bargaining – the fall of the EU competition law barrier and all legal problems solved?«.

Udeležba na konferenci je bila izvedena in omogočena v okviru projekta NOO »Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod« (razpis za multiplikatrostvo). V ta namen bo s strani doc. dr. Aljoše Polajžarja izveden prenos znanja na študente in zaposlene UM, ki bo potekal v četrtek 25. septembra ob 12:00. Prijava na dogodek (odpiranje v novem zavihku) do zapolnitve prostih mest je mogoča do 22. septembra.

Na evropskem atletskem prvenstvu za mlajše člane in članice (U23), ki je potekalo v Bergnu na Norveškem, je nastopila tudi Ajda Kaučič, študentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru. V teku na 400 metrov je zasedla 23. mesto (55.01s), skupaj z reprezentančnimi kolegicami pa je v štafeti 4x400 m dosegla izjemen uspeh – dekleta so izboljšala kar 30 let star državni rekord za kategorijo mlajših članic.

Ajda je po nastopu povedala: "Tokratni nastop ni bil po mojih pričakovanjih, na tekmo sem bila maksimalno pripravljena, vendar je atletika tak šport, kjer se včasih ne izide vse po planu. Tekma mi je prinesla nove izkušnje in velik zagon za naprej."

Čestitke Ajdi za trud, borbenost in nov mejnik v slovenski atletiki!

Prof. dr. Janja Hojnik je predavala na mednarodni poletni šoli evropskega prava Pravne fakultete z Reke, ki je drugi teden julija potekala v Iki pri Opatiji. Poletne šole sta se udeležili tudi dve študentki Pravne fakultete Univerze v Mariboru, in sicer Eva Ledinek in Lisa Elizabeth Strouken. 

Študentki se iskreno zahvaljujeta organizatorju za vso prijaznost in predano znanje ter ostalim študentom priporočata udeležbo naslednje leto. Prof. Hojnik je letos prvič predavala na mednarodni poletni šoli kar jima je bilo v čast. 

Študentski projekt »Pravna problematika (so)bivanja v večstanovanjskih hišah in naseljih« – CoHabLex poteka pod pedagoškim mentorstvom izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus in delovnega mentorja Vlada Pulka, v sodelovanju s podjetjem Indoma d.o.o. kot partnerjem iz gospodarstva.

V okviru projekta študentje raziskujejo izzive sobivanja v urbanem okolju – od motenj zaradi hrupa, kratkoročnih najemov in uporabe dvorišč, do pravnih rešitev, ki jih ponujajo obstoječa zakonodaja, digitalna orodja in koncept pametnih mest.

Dne 20. 6. 2025 je bil izveden prenos znanja na sedežu podjetja Indoma d.o.o., kjer je mentorica izvedla predavanje z naslovom Pravni izzivi sobivanja: od motenj v večstanovanjskih stavbah do digitalnih rešitev. Po predavanju je sledila živahna razprava z udeleženci iz gospodarstva in študenti.

Na predavanju so bili prisotni: Vlado Pulko (direktor Indoma d.o.o.), Primož Hohnjec (odvetnik Indoma d.o.o.), Marko Rožič (upravnik Indoma d.o.o.), Nadja Belšak (študentka B1 PF UM), Matias Kocijančič (študent B2 PF UM), Onja Livič (študentka B2 PF UM), Nikola Mitrović (študent VS FERI), Maja Mlakar (študentka B2 PF UM), Evelina Pignar (študentka B2 PF UM), Lisa Elizabeth Strouken (študentka B1 PF UM), Matej Velichkovski (študent B2 PF UM).

Na podlagi razprave so člani projektne skupine dokončno oblikovali anketni vprašalnik za empirični del raziskave.

Od 26. 6. 2025 smo zbrali že 603 izpolnjene ankete, a si še vedno prizadevamo za boljši vzorec!
Če ankete še niste izpolnili, vas vljudno vabimo, da to storite in s tem prispevate k raziskavi: https://shorturl.at/JfMC4

Več o projektu: www.cohousing-lex.si (odpiranje v novem zavihku). 

Julija 2025 je pri Univerzitetni založbi UM izšla posebna publikacijo z naslovom »Collected papers of Thomas A. Heller« (urednica prof. dr. Suzana Kraljić). Publikacija je posvečena Thomasu A. Hellerju, ameriškemu pravniku in dolgoletnemu prijatelju PF UM.

Thomas A. Heller že vrsto let na različne načine podpira naše pedagoško, raziskovalno in publicistično delo ter pomembno prispeva tudi k mednarodni prepoznavnosti fakultete (predvsem v ameriškem pravnem prostoru). 

Publikacija prinaša izbor njegovih že objavljenih znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo aktualne pravne in družbene teme.  Zbrana besedila nudijo dragocen vpogled v pravno misel Thomasa A. Hellerja ter obenem služijo kot navdih študentom, raziskovalcem in praktikom, ki se srečujejo s podobnimi vprašanji pri svojem študiju ali delu.

E-verzija publikacije je dostopna v prostem dostopu na povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/977 (odpiranje v novem zavihku)

Vabljeni k branju!

V prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru je dne 8. julija 2025 potekalo odmevno predavanje Francesce P. Albanese, posebne poročevalke Združenih narodov za človekove pravice na okupiranih palestinskih ozemljih, ki sta ga pripravili Pekarna Magdalenske mreže in Organizacija za participatorno družbo v sodelovanju s Pravno fakulteto UM in Zavodom PIP.

Zbrani študentje, profesorji, predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti so prisluhnili izjemno angažirani ter pravno obarvani analizi izraelsko-palestinskega konflikta. V nagovoru je govorka pojasnila, da se realnost na terenu ne ujema s pojmovanjem izraelske začasne vojaške uprave, temveč kaže na dolgotrajen in nezakonit režim z elementi aneksije in razseljevanja, kar po mednarodnem humanitarnem pravu nakazuje na resne kršitve. Opozorila je na obseg naselbin in spremljajočo se demografsko preobrazbo, ki vplivata na status ozemlja in pravice prebivalcev, ter izpostavila, da je odgovornost držav, zlasti evropskih, da ravnajo skladno z mednarodnim pravom in z enakimi merili, pri čemer je kot pozitiven primer navedla prav slovensko zavzemanje za jasnejše poimenovanje dogajanja v Gazi in premislek o pogodbenih razmerjih EU-ja z Izraelom. V osrednjem delu nagovora je poudarila, da pravo ni samo načelni okvir, temveč orodje za konkretno ukrepanje, zato je pozvala k prenehanju zlorab, k postopnemu končanju okupacije, razgradnji nezakonitih praks ter k ureditvi, v kateri bodo vsi ljudje uživali enake pravice brez sistemskih neenakosti. Njene ugotovitve je spremljal močan humanitarni apel, zlasti v zvezi z dostopom do pitne vode, hrane in osnovnih zdravstvenih storitev ter s trpljenjem civilistov, pri čemer je poudarila pomen sočutja in političnega poguma za sprejem nujnih odločitev.